Grkom spet zmanjkuje denarja

Medtem ko Grčiji manj kot leto dni po sprejetju tretjega reševalnega programa po poročanju časopisa Kathimerini spet naglo zmanjkuje denarja, je nekdanji finančni minister Janis Varoufakis obračunal s tistimi, s katerimi se je lani pogajal o reševanju Grčije. Po njegovih besedah je bila Grčija leta 2010 nesolventna, trojka mednarodnih posojilodajalcev (evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) pa so jo obravnavali tako, kot da bi bila samo nelikvidna. To pomeni, da so ji dali nove kredite, namesto, da bi ji odpisali dolgove.

Leta 2012 so ji potem nekaj dolgov vendarle odpisali. Ta odpis je prizadel tudi grške banke, ki so kupovale obveznice, s katerimi se je zadolževala grška država, vendar so kmalu spet dobile svež denar. »Toda istočasno so grški pokojninski skladi izgubili 20 milijard evrov, kar je za tako majhno državo ogromno. Kot naslednji korak je EU zahtevala znižanje pokojnin, da bi uredila bilance. To je bistveno prispevalo k skrčenju grškega gospodarstva,« je po poročanju Handelsblatta v New Yorku pojasnil Varoufakis.

Tudi v ZDA ni vse tako, kot bi moralo biti, toda ko izbruhne kriza kot leta 2008, Američani sedejo skupaj in začnejo iskati rešitve, kako priti iz nje. Vprašanje, s katerim se v takšnih razmerah ukvarjajo Evropejci, pa je, kako poskrbeti za vtis, da njihova pravila še naprej delujejo. Varoufakis nadalje pravi, da je za Grčijo skupaj z uglednimi izvedenci pripravil vrsto predlogov reform, ki pa jih Nemci niso hoteli niti pogledati, ker sta imela kanclerka Angela Merkel in finančni minister Wolfgang Scheuble povsem drugačno mnenje o evrski krizi in EU nasploh.

Varoufakisov projekt za vračilo denarja od utajevalcev davka nazaj v Grčijo ne da bi jih kaznovali, so recimo kmalu po njegovem odstopu julija 2015 pod pritiskom grških oligarhov in evropskih birokratov ustavili. Na vrhuncu evrske krize junija lani, ko je trojka Grkom z ultimatom skušala vsiliti svoj koncept, je na odločilnih pogajanjih Varoufakis vprašal predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, kako namerava zavarovati določene zadeve v tem konceptu, je ta dejal, da z reševalnim skladom ESM. Temu je sledil srdit spor z Wolfgangom Scheublejem. Po besedah Janisa Varoufakisa sta se Scheuble in Draghi skoraj stepla.

Janis Varoufakis je nato odstopil kot grški finančni minister, grška vlada pa se je s trojko mednarodnih posojilodajalcev dogovorila za tretji reševalni program. Grška vlada ima zdaj kljub temu samo še do sredine maja denar za pokritje obveznosti. Novega obroka posojil iz tega programa ne dobi zaradi nesoglasij med evropskima posojilodajalcema (evropsko komisijo in Evropsko centralno banko) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Evropska posojilodajalca po poročanju Bloomberga menita, da je grška vlada sprejela dovolj varčevalnih ukrepov, da bo v letu 2018 lahko dosegla zahtevani proračunski presežek v višini 3,5 odstotka BDP, IMF pa maha z izračuni, da bo s temi ukrepi mogoče doseči presežek le v višini 1,5 odstotka BDP.

Predsednik grške vlade Aleksis Cipras ima po oceni Bloomberga za rešitev sedanje krize na voljo tri možnosti. Prva je, da se vnovič ukloni posojilodajalcem in sprejme dodatne varčevalne ukrepe, saj v javnomnenjskih anketah vodi opozicijska Nova demokracija, zmanjkuje pa tudi likvidnostnih rezerv za financiranje proračuna. Druga možnost so nove volitve. Cipras je to možnost lani po sklenitvi dogovora o tretjem reševalnem programu že uporabil. Tretja možnost je referendum. Tudi to možnost je Cipras lani že uporabil, ko so volivci zavrnili predloge trojke za nov reševalni program. Dokler dogovor med Grki in mednarodnimi posojilodajalci ne bo dosežen, Grčija ne bo dobila izplačanega novega obroka posojil na podlagi lanskega tretjega reševalnega programa.

Grki novega obroka posojil ne potrebujejo samo za nemoteno izplačilo plač javnim uslužbencem, pokojnin in za druge nujne javne izdatke. Ta denar po poročanju Focusa potrebuje tudi za vrnitev dolgov. IMF mora 13. julija vrniti nekaj manj kot 450 milijonov evrov posojil, Evropski centralni banki pa 20. julija 2,3 milijarde evrov.