Erdogan preganja kritike tudi po Evropi

Turčija pod vladavino sedanjega predsednika Tayyipa Erdogana že vrsto let drastično omejuje svobodo javnega obveščanja v državi ter preganja vse, predvsem pa novinarje, ki kritizirajo sedanje turško vodstvo. Znano je, da je turška vlada v zadnjem času ukinila, prevzela ali onemogočila več medijev, ki so kritično poročali o njenem delu, vpletenosti v vojno v Siriji in podobno. Pogosto so na udaru tudi turški novinarji. Turška vlada ali njeni pooblaščenci so namreč že prevzeli upravljanje doslej najpomembnejšega časnika Zaman, ki ga bodo v necenzurirani obliki odslej tiskali le še v Nemčiji. Na podoben način je država prevzela tudi nadzor nad doslej edino neodvisno medijsko agencijo Cihan. Novinar Baris Ince pa je bil v Turčiji sredi obrambe na procesu zaradi članka, v katerem je Erdogana in njegovega sina obtožil korupcije znova obsojen, saj je v svoji pripravljalni vlogi začetek vsakega odstavka začel z drugo besedo, tako da so vse skupaj sestavljale besedo "LOPOV". Ko je sodišče to opazilo, je novinar dejal, da gre za "naključje" ali pa za "božje delo." Prav zato je bil znova obsojen - na 21 mesecev zapora.

Vendar pa je v zadnjem času turško vodstvo, morda tudi zaradi posebnega pomena, ki ga je z begunsko krizo pridobila Turčija, pričelo tudi z pregoni tujih državljanov in kritikov izven turških meja. Nedavno se je nemška vlada zaradi dovoljenja, da turški predsednik Erdogan v Nemčiji zaradi "žalitve" lahko preganja nemškega komika Jana Boehmermanna znašla v središču polemike v Nemčiji. Odločitev je sicer osebno utemeljila nemška kanclerka Angela Merkel. Nemška zakonodaja namreč v skladu s členom, ki je bil nekoč označen kot "žalitev veličanstva" dopušča pregon tistih, ki žalijo tuje državnike. Jan Boehmermann pa naj bi to storil s svojo satirično in menda žaljivo pesmico. Kmalu zatem pa je turška policija potrkala na vrata in nato priprla znano nizozemsko novinarko, ki je bila na obisku v Turčiji.  To se je zgodilo samo teden dni zatem, ko je na Nizozemskem objavila kolumno, v kateri je kritizirala turškega predsednika Erdogana. Novinarka Ebru Umar je sicer turškega porekla, vendar dela in živi na Nizozemskem, v Turčijo pa odhaja zgolj na obiske. Na Twitterju je zapisala:"Policija je pred vrati. Ni šala."

Predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva je potrdil, d aje bila novinarka priprta na policijski postaji v obmorskem mestu Kušadaši ter dejal da Nizozemska "budno spremlja" zadevo ter da so bili v stiku z novinarko. Njen "greh" je bila kritika turških konzularnih delavcev na Nizozemskem, ki od turških državljanov zahtevajo, da veleposlaništvu poročajo o vseh primerih žalitev turškega predsednika Erdogana v državi. To prakso je kritizirala v časniku Metro, pri tem pa sploh ni bila edina, saj so to obsodili mnogi, vključno s predsednikom nizozemske vlade in predsedujočim EU Markom Ruttejem. Verjetno pa je turške uradnike zbodlo dejstvo, da je Ebru Umar turškega predsednika označila za "diktatorja."

Na podoben način so turški diplomatski predstavniki ravnali tudi v Švici. Zmotila jih je razstava fotografij fotografa kurdsko-armenskega porekla Demirja Sonmeza ki se je turškemu državljanstvu odrekel leta 2005. Na razstavi v Ženevi je prikazal različne slike z demonstracij pred zgradbo OZN v Ženevi ter v sami Turčiji. Prikazuje tudi sliko dečka, ki je bil ustreljen med demonstracijami v Istanbulu, skupaj s sporočilom, ki za to smrt obtožuje turško policijo in tiste, ki so policiji ukazali, da naj strelja na demonstrante. Turčija je zahtevala umik slike, vendar je podžupan Ženeve Guillaume Barazzone dejal, da "Ženeva ne bo dovolila, da bi katerakoli država lahko vplivala na to" kajti "Švica je država s svobodo izražanja". Prav zato je izvršni svet mesta podprl razstavo in zavrnil zahtevo Turčije za umik fotografije.

Pregon novinarjev in umetnikov ob tem ni v skladu z s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, ki obvezujejo tudi Turčijo. takšen pregon je nedopusten, saj je v demokratičnih državah za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi politiki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki "šokirajo" ali "vznemirjajo" javnost. Široke meje svobode tiska so eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Novinarska in umetniška svoboda pa pogosto lahko vključujeta določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije. Po podatkih časnika Cumhurriyet v Turčiji trenutno poteka kar 1845 aktivnih postopkov zoper državljane, obtožene žalitev predsednika. Ob tem pa se je mandat sedanjega turškega predsednika (pred tem je bil predsednik vlade) pričel šele leta 2014 kar jasno kaže na izjemno veliko število pregonov v zelo kratkem časovnem obdobju.