Pobude za referendume o zakonih, ki se jih ne tičejo, vlagajo kot po tekočem traku

Predsednik Državnega zbora (DZ) Milan Brglez pravi, da želi institut referenduma ubraniti pred zlorabo. Za njegovo odločitvijo trdno stojijo tudi v stranki SMC, podpira pa jo tudi tudi kar nekaj verodostojnih pravnikov, torej stroka. V DeSUS in SD opozarjajo, da Brglez z odločitvijo povsem sam prevzema pravno in politično odgovornost, v SDS pa že zahtevajo njegov odstop. Slednje je bilo pričakovati, kot morda tudi to, da sta se vladni stranki SD in DeSUS odločili, da vse skupaj opazujeta z varne razdalje. 

Brglez je na novinarski konferenci spomnil na izjave pobudnikov zbiralcev referendumskih podpisov, to je predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Ti so namreč poudarjali, da tokrat podpise vlagajo, ker so zakoni škodljivi. Po Brglezovem mnenju pa niso znali povedati, zakaj tako menijo. Po njegovem je sporna predvsem številčnost referendumskih pobud v krajšem časovnem obdobju. 

Kot bistveno pa predsednik DZ izpostavlja, da gre za vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika, torej Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Zato se Brglez v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da nameni kažejo na zlorabo pravice do referenduma. Nekateri ustavni pravniki so Brglezovo odločitev podprli. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek. Zakonodajno-pravna služba DZ meni, da je zloraba pravice do referenduma razvidna iz številčnosti referendumskih pobud, njihovega ponavljanja v krajšem časovnem obdobju, umika dveh pobud, vsebinske nepovezanosti med zakoni ter iz izjav pobudnikov.

Zakaj Brglez in pravniki niso preprečili oziroma se oglasili tudi pri zbiranju podpisov za razpis decembrskega referenduma o zakonu in zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), lahko le ugibamo. Tudi takrat bi lahko namreč šlo za "vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika". V tistem primeru je bil pobudnik društvo s pomenljivim imenom Za otroke gre.

Najmanj prizanesljivi do Brgleza so v opoziciji. Po mnenju SDS je Brglez grobo kršil ustavo in zakon, zaradi česar je poslanec Vinko Gorenak že napovedal predlog za razrešitev predsednika DZ. Po besedah Gorenaka se je sicer mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno, pač pa sta relevantna zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter poslovnik DZ. Po mnenju poslanca ZL Mateja Tašnerja Vatovca pa Brglezovo ravnanje predstavlja precedens, ki bi lahko v prihodnje vodil do zlorab.

Brglez je tako predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev poslal omenjene tri zakone. Gre za novelo zakona o upravnih taksah, novelo zakona o varstvu kulturne dediščine ter zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU. Predsednik republike je zakone po ustavi dolžan razglasiti. So pa iz njegovega kabineta danes sporočili, da se bo glede tega v sredo še posvetoval s pravnimi strokovnjaki.

Ob vsem tem se odpira kar nekaj vprašanj. Poleg očitnega, ki je ta, ali bo vlada primorana po izgubi ministrici za kulturo zamenjati še predsednika Državnega zbora? A ključno vprašanje je, ali potrebuje Zakon o referendumu in ljudski iniciativi konkretno dopolnitev, da ne bo prihajalo do tovrstnih zlorab? 

Spomnimo, da so predstavniki delavcev migrantov so v Državnem zboru (DZ) pred kratkim spet vložili referendumske pobude za tri zakone. Šlo je za novelo pomorskega zakonika, zakon o partnerski zvezi in zakon o varstvu pred diskriminacijo. Pred tem so namreč vložili še tri referendumske pobude, in to za zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU ter noveli zakonov o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine. Pobude, ki z delavci migranti in njihovim delom nimajo nič, si sledijo kot gobe po dežju. Marca so isti predstavniki delavcev migrantov vložili svojo prvo zahtevo za razpis referenduma, in sicer o noveli zakona o medijih. Gre za absurdnost večine referendumskih zahtev, ki so jih omenjene iniciative vzele za talca, saj se jih napadeni zakoni ne tičejo.

Zakaj prihaja do tega? Ker lahko. Ker jim ustavna pravica to dopušča. O tem smo v Mladini že pisali, članek pa si lahko preberete na tej povezavi. Pravnica Barbara Rajgelj je takrat predvidevala, da bodo zdaj "pravniki na veliko razpravljali o zlorabi instituta referenduma, pri iniciativi Za otroke gre pa se jim to isto ni zdelo noben problem". Pri zadnjem družinskem zakoniku je namreč vladala tišina, pravniki so o tem molčali. In točno to se je zgodilo. 

Predsednik sindikata delavcev-migrantov Slovenije Dušan Cvetko je pred tedni za nacionalkine Odmeve glede medijskega zakona priznal: "Ta zadeva nima popolnoma nič z nami, ampak smo hoteli samo dokazati, kaj so tudi te delavci, čezmejni migranti, zmožni narediti ... Tega nismo počeli deset let, zdaj pa bomo, ker nam to zakon dopušča in bomo skušali tudi na tak način dokazati svoje pravice." Po njihovih besedah gre za državljansko nepokorščino in pritisk na vlado.

Predstavniki sindikata delavcev-migrantov ne želijo pojasnjevati, ali bodo referendumske pobude umaknili, če bodo pogajanja z ministrstvom glede davčne zakonodaje uspešna. Tudi podrobnosti glede pogovorov niso razkrili. So pa poudarili, da dogovora z ministrstvom za finance še ni in da so v minulih pogajanjih naredili celo nekaj korakov nazaj. 

O tem, da je referendumska ureditev, ki se uzakonja, dobra za politiko in slaba za ljudi, pa je v letošnji 7. številke Mladine pisal tudi Peter Petrovčič. Njegov prispevek si lahko preberete na tej povezavi.