Je to res ključni udarec za TTIP?

Razkriti dokumenti sporazuma, o katerih smo pisali na Mladini, nudijo edinstveno možnost vpogleda v pogajanje glede spornega Čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP), ki bi ameriškim podjetjem omogočil spremeniti evropsko zakonodajo in bi izdatno oslabil varstvo potrošnikov. Stotine strani, ki so bile razkrite, naj bi po mnenju aktivistov pomenile, da do dogovora ne bo prišlo. Vpogled daje vedeti, da odnosi med EU in ZDA vendarle niso najboljši, saj prihaja pri pogajanjih do velikih razhajanj tudi glede osrednjih točk. Večina dogovarjanja je bila skrita pred očmi javnosti, informacije, ki pa so vendarle bile razkrite, so prišle s pomočjo neuradnih razkritij. Dokumenti, ki jih je razkril Greenpeace, se torej lahko izkažejo kot ključni v zgodbi o TTIP.

Nedvoumno namreč razkrivajo, kako močno si Amerika želi zaobiti evropsko zakonodajo, s čimer bi bilo oslabljeno varstvo okolja, omejene pravice potrošnikov, in številne druge pravice, ki so si jih Evropejci izborili v preteklosti. Independent sicer poroča tudi o tem, da med razkritimi dokumenti ni omenjeno globalno prizadevanje za znižanje toplogrednih izpustov oziroma lanskoletni pariški dogovor, in to navkljub temu, da se je Evropska komisija zavezala k skrbi za okolje kot ključni točki vsakršnega sporazuma.

Aktivisti z različnih področij so sicer kritizirali dejstvo, da so edine prave informacije, ki jih je v povezavi s sporazumom dobila javnost, prišle iz neuradnih razkritij, kar je pri tako pomembnem sporazumu zelo problematično in nevarno. »TTIP kuhajo za zaprtimi vrati, ker ko so navadni ljudje seznanjeni s tem, kako nevaren je sporazum za demokracijo in varstvo potrošnikov, mu seveda nasprotujejo,« je sklenil aktivist pri Global Justice Now Guy Taylor. Aktivisti sicer niso povsem prepričani, da bo zaradi nedavnih razkritij sporazum zares propadel, toda ocenjujejo, da bi lahko ta pomenila vsaj izstop številnih nacionalnih vlad. Te bodo namreč morale oceniti, ali se jim še splača biti povezan s tovrstnim škodljivim dogovorom.

Predstavnik za odnose z javnostjo pri Global Justice Now Kevin Smith opozarja,»da je kljub trenutni situaciji nujno, da zainteresirani državljani in aktivistične skupine ne zaspijo na nedavnih dosežkih, temveč še stopnjujejo svoje nasprotovanje, da se želja velikih podjetij in multinacionalk po moči odpravi enkrat za vselej«. Na razkritje dokumentov se je medtem že odzvala tudi Evropska komisija, ki je opozorila na nekatere domnevne zmotne interpretacije v medijih.

Independent je prav tako izpostavil, da bi TTIP ameriškim podjetjem utrl pot do javnega zdravstva, evropskih nacionalnih izobraževalnih sistemov in vodnih virov. Skrbeti nas bi moralo tudi spreminjanje standardov glede hrane in okolja, ki bi bile približane tistim v ZDA. Kar 70 odstotkov njihove procesirane hrane namreč vsebuje genetsko modificirane sestavine. EU zaenkrat ne dovoljuje praktično nič tovrstnih sestavin. Šibkejše so tudi omejitve uporabe pesticidov, sporna pa je tudi ameriška raba rastnega hormona pri govedini.

Regulacija delovanja bank je področje, kjer je slika obrnjena, saj je Amerika po veliki gospodarski krizi v primerjavi z EU bolj stroga glede omejitev bankirjev. Prispevek Independenta omenja še problematiko poseganja v zasebnost, izpostavljeno je predvsem sporno nadzorovanje odjemalcev interneta s strani ponudnikov. Prav tako pa se predvideva porast brezposelnosti, kar je v nasprotju s trditvami nekaterih zagovornikov, ki menijo, da je sprejetje sporazuma priložnost za nova delovna mesta.

Preberete si lahko še malce starejši intervju Marjana Horvata z Jeronimom Capaldom, avtorjem raziskave o negativnih učinkih TTIP-a, ki je pokazala, da bo sporazum v prid peščici ljudi, veliki večini pa se bo gmotni položaj poslabšal. »Glavni namen TTIP-a je liberalizacija ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo. Toda civilnodružbene organizacije, tudi s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da ta sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP-ja, ne pa z nacionalno zakonodajo in standardi.«

Pred časom pa je Izak Košir pisal o Evropski iniciativi, ki poziva institucije EU in institucije držav članic, da zaustavijo pogajanja z ZDA o Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) in da ne ratificirajo Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) s Kanado. Do sedaj jo je podpisalo že skoraj 3,5 milijona ljudi.