MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Družba

Romi in njihovi gospodarji

Postavitev črne gradnje je kaznivo dejanje, bombni napad na ljudi, ki v njej živijo, pa ne?

Otroci iz Dobruške vasi

Otroci iz Dobruške vasi
© Borut Krajnc

V sredo se je pred kazenskim sodiščem nadaljevalo sojenje celi vrsti Romov iz Dobruške vasi. Očitajo jim, da so s postavitvijo hiš in barak kršili kazenski zakonik in s tem storili kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine. Moteči so skratka postali po več kot 50 letih prebivanja na tem območju preprosto zato, ker se je občina Škocjan na mestu romskega naselja odločila zgraditi čistilno napravo in gospodarsko-tehnološki center. Projekt pa sta z zavedanjem, da tam stoji romsko naselje, sofinancirali tudi država in EU.

Tri leta bo, odkar so se občinski svetniki občine Škocjan na čelu z županom Jožetom Kaplerjem odločili za gradnjo nove čistine naprave in gospodarsko-tehnološkega centra. Za lokacijo so izbrali območje, znano po imenu Dobruška vas. Tam stoji istoimensko nelegalno romsko naselje. Večina zemljišč, na katerih zdaj že stoji čistilna naprava, v prihodnje pa se bo tam razvijalo lokalno gospodarstvo, je v lasti občine. Večina romskega naselja pa je na zemljišču Kmetijske zadruge Krka, zato se je doslej »napredku« moralo umakniti le nekaj hiš oziroma romskih družin, ki so živele na občinskih zemljiščih.

Občina je tako ali drugače »umaknila« nekaj romskih hiš, v Kmetijski zadrugi Krka pa so ubrali drugačno pot. Kazensko so ovadili lastnike romskih nepremičnin zaradi storitve kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine. Romi so bili potem vsi po vrsti v pospešenem postopku obsojeni, a so se nekateri izmed njih pritožili, zato se je v sredo začela glavna obravnava, na kateri bodo prvič dobili priložnost, da podajo zagovor. Poleg tega bodo na sodišču zaslišani tudi odgovorni oziroma soodgovorni za pol stoletja zatiskanja oči pred bedo Dobruške vasi, kjer večina Romov živi brez pitne vode in elektrike. Pred sodiščem bosta tako nastopila škocjanski župan Kapler in direktor Urada za narodnosti Stanko Baluh.

Na ministrstvu za gospodarstvo, ki je skupaj z EU škocjanski razvojni projekt sofinanciralo z dobrim milijonom evrov, pravijo, da so se zavedali, da tam stojijo romske hiše in živijo ljudje, a da je bilo pač dogovorjeno, da bo »težave reševala Občina Škocjan v okviru svojih pristojnosti«.

Prav v tem je bistvo vseh »težav« z romskimi naselji, država gleda stran, občine pa usodo Romov, ki živijo v nelegalnih naseljih, preprosto prepuščajo lastniku zemljišča.

V Ribnici se je zasebnik, ki bo na mestu romskega naselja gradil elitno stanovanjsko sosesko, odločil Rome razseliti po okoliških kmetijah in stanovanjih, v Škocjanu je kmetijska zadruga zoper Rome, ki domujejo na njeni zemlji, preprosto vložila kazenske ovadbe.

Romi iz Dobruške vasi, ki se zdaj zagovarjajo pred sodiščem zaradi »kraje zemlje«, so isti Romi, ki so bili leta 2005 tarča bombnega napada, v katerem sta umrli mati in hči. Vsi trije domnevni storilci so bili pred državnim kazenskim sodiščem sicer nedavno oproščeni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.