Avstrija po poti Slovenije

Na avstrijskih predsedniških volitvah je prejšnji konec tedna sicer zmagal nekdanji predsednik stranke zelenih Alexander Van der Bellen, toda slavil je šele, ko so prešteli glasove, prispele po pošti, razlika med kandidatoma pa je bila le nekaj več kot 30 tisoč glasov. Dobil je »zgolj« 51,9-odstotno podporo, kar kaže, da je bila resnična zmagovalka volitev skrajno desna stranka svobodnjakov (FPÖ), ki si je zagotovila rekordno visoko, skoraj 50-odstotno podporo s kandidatom Norbertom Hoferjem, znanem po tem, da je med predvolilno kampanjo s seboj nosil glock 26, polavtomatsko pištolo avstrijske izdelave.

Nikoli doslej FPÖ ni uživala takšne podpore – ko je leta 1999 zdaj že pokojni vodja te stranke Haider na parlamentarnih volitvah zbral 27 odstotkov glasov, so bili na Dunaju veliki protesti, Evropska unija pa je Avstrijo politično osamila.

K zadnjemu uspehu FPÖ je gotovo pripomogla begunska kriza, a vzpon te stranke ni zgolj trenuten. Veliki tektonski premiki v avstrijski politiki – doslej so si oblast v Avstriji desetletja delili rdeči (SPÖ) in črni (ÖVP) – so se začeli že pred leti, ob izbruhu gospodarske krize. Konec koncev FPÖ v Avstriji po javnomnenjskih anketah vodi že vsaj od sredine leta 2013.

Resnični vzrok za priljubljenost FPÖ naj bi bil, kot je pred leti v intervjuju za našo revijo dejal danes najmočnejši mož avstrijske socialdemokracije, dunajski župan Michael Häupl – strah: »Prvič po drugi svetovni vojni imamo sedaj generacijo starejših, za katere stavek, češ, našim otrokom bo bolje kot nam, v tej obliki ne obstaja več.« Zaradi tega strahu so doslej avstrijski volivci pokazali naklonjenost že do marsikaterega novega obraza. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je recimo velike uspehe požel milijarder Frank Stronach s svojo privatizirano stranko, imenovano Team Stronach, v drugih deželah so zmagovale liste, kot sta lista Hans-Petra Martina pa lista Fritza Dinkhauserja. V to usmeritev sodi tudi zmaga stranke Neos, s katero je nedavno v evropski parlament prišla koroška Slovenka Angelika Mlinar.

Nestanovitnost volivcev avstrijski politični analitiki povezujejo s hitro rastjo nezaupanja v demokracijo. Odstotek ljudi, ki ne verjamejo več v demokracijo, se v Avstriji naglo povečuje. Dr. Peter Filzmaier, avstrijski politolog, pravi, da je zaupanje v politične stranke zdaj v Avstriji na rekordno nizki ravni. Čeprav se zdi, da je FPÖ s svojim populizmom rekordno visoko, se lahko to že v trenutku spremeni. »Poklical me je nekdo iz Slovenije in vprašal, zakaj je zaupanje v politične stranke v Avstriji tako visoko,« dodaja Filzmaier. »Bil sem presenečen nad vprašanjem, nato pa sem si ogledal podatke za Slovenijo – groza,« pravi.

Kaže, da gre zdaj, z manjšo zamudo, tudi Avstrija v smeri politične krize, nestabilnosti, morda celo serije predčasnih volitev in zmagovitih strank, ustanovljenih mesec pred volitvami – tako kot Slovenija.