MLADINA Trgovina

Izak Košir, STA

2. 6. 2016  |  Politika

KPK lani prejela več kot tisoč prijav suma korupcije

© Letno poročilo KPK

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani v reševanje prejela 1.083 prijav suma koruptivnih dejanj in drugih kršitev, izhaja iz letnega poročila komisije. Med drugim je v lanskem letu prejela 2.483 poročil o lobističnih stikih, kar je precej več kot leto prej, ko jih je KPK prejela 1118. Iz objavljene tabele s podatki, povzete iz letnega poročila KPK, je razvidno, koliko je bilo prejetih prijav suma koruptivnih dejanj. Poročilo opozarja in osvetljuje sistemsko korupcijo v Sloveniji. 

Število prijav suma koruptivnih dejanj so lani obravnavali 1.083, zavrženih prijav je bilo 633, prijav v predhodnem preizkusu 450, rešenih zadev 1.575, uvedb prekrškovnih postopkov 133, naznanitev in ovadb zaradi korupcije 84, podud organom za izvedbo postopkov 188 in izdaj zaključnih dokumentov 605.

KPK je objavila tudi število prejetih poročil o premoženjskem stanju in lobističnih stikih. Lani so takšnih o premoženjskem stanju prejeli 9.291, o lobističnih stikih pa 2.483.

Sistemska korupcija v Sloveniji je prisotna. Dejavniki tovrstnih oblik korupcije so predvsem šibkost integritete javnega sektorja, neobvladovanje nasprotij interesov, delovanje sodstva in tožilstva, ki ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva posamezniku, prenormiranost sistema javnega naročanja, netransparentno lobiranje ter prekomeren vpliv politike in nekaterih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja.

Kljub vladnim zavezam za preprečevanje korupcije pa se je KPK soočal z ovirami, ki so jih povzročali ravno tisti državni organi, ki so izražali zavezo k večji transparentnosti. Takšen primer je bil povezan s spletnim orodjem Supervizor, katerega delovanje je bilo lani večkrat ovirano, je opozoril KPK.

V oceni stanja je komisija opozorila tudi na primere avtorskih honorarjev in dodatkov za stalno pripravljenost, ki so neposredno zadevali člane vlade. Kot so zapisali, "smo bili mestoma priča celo absurdnim izgovorom vpletenih ministrov ter vlade o tem, zakaj zaradi pomembnosti posameznikov ni treba ukrepati". "Vlada je torej padla na lastnem preizkusu integritete," je kritičen KPK.

Prav tako ostajajo korupcijska tveganja na področju privatizacije in upravljanja z državnim premoženjem, predvsem zaradi vloge politične oblasti pri njuni izvedbi. KPK je izpostavil, da netransparentnost postopkov in vloga ministrstva za finance ter Banke Slovenije pri imenovanju vodilnih kadrov in odločanju v zvezi z naložbami države bistveno prispevata k slabemu upravljanju državnega premoženja.

Komisija je tako ob obravnavi konkretnih primerov ugotovila, da so bili postopki imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb, v katerih je imela država kapitalsko naložbo, v večini primerov sicer v skladu z zakonodajo in sprejetimi politikami upravljanja, a velikokrat niso zadostili visokim standardom transparentnosti, etike in omejevanja tveganj za nasprotje interesov.

Z državnimi naložbami upravlja Slovenski državni holding (SDH), komisija pa je opozorila, da se v različnih delih verige imenovanja članov nadzornega sveta SDH pojavljajo nepravilnosti, pomanjkljivosti in nejasnosti.

Šibkost integritete javnega sektorja pa se kaže tudi v pomanjkanju prevzemanja odgovornosti posameznikov za lastna ravnanja in odločitve. "Številni primeri, predvsem pri političnih predstavnikih, kažejo na dojemanje funkcije kot pravice," je zapisal KPK. Poleg tega se pogosto, namesto da bi se ukvarjali z vsebino ravnanj, ki predstavljajo vsaj kršitve integritete, v Sloveniji ukvarjamo predvsem s tem, ali so bili postopki, v katerih so kršitve bile ugotovljene, zakonito izvedeni, so opozorili v komisiji.

Kršitve in nepripravljenost posameznikov prevzeti odgovornost pa po mnenju komisije vplivajo tudi na upadanje zaupanja javnosti v delovanje institucij, ki je eden od dejavnikov sistemske korupcije. Kot so dodali, "ne moremo mimo dejstva, da so nemalokrat obravnavane osebe medijsko pozornost izrabile tudi za odvračanje pozornosti od nepravilnosti, ki jih je komisija zaznala".

Letno poročilo tudi ugotavlja, da so glede na pretekla leta prejeli manj prijav, so pa zato uspeli zmanjšati število nerešenih zadev. Izjemen porast so lani zabeležili na področju prijavljenih lobističnih stikov, in sicer za več kot sto odstotkov. To pripisujejo svoji večji aktivnosti osveščanja glede lobiranja, a hkrati še vedno opažajo premajhno odzivnost določenih nosilcev javnih pooblastil in lokalnih oblasti.

Kot so zapisali, so lani veliko napora vložili v izboljšanje zakonskega okvira, ki določa njeno delovanje. Soočila se je namreč z nekaterimi sodnimi postopki, ki so jih sprožali (nekdanji) nosilci oblasti zaradi ugotovitev komisije. Komisija je še opozorila na relativno nizko plačilo, ki ga prejemajo njeni funkcionarji, saj so njihove plače tudi do 30 odstotkov nižje glede na plače ostalih funkcionarjev. Je pa KPK lani uspelo dodatno znižati ključne materialne stroške.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.