Najbolj negostoljubni?

Slovenija ni država, ki bi bila prijazna do prosilcev za azil. Tega nista spremenili niti begunska kriza niti zaveza Evropski uniji, da bo Slovenija odprla vrata vsaj beguncem, ki naj bi jih države članice sprejele v skladu z dogovorom o porazdelitvi »begunskega bremena«.

V zadnjih dveh desetletjih in pol je Slovenija letno v povprečju podelila 18 statusov mednarodne zaščite, bodisi status begunca ali pa vsaj začasni status, imenovan status subsidiarne zaščite. Da to ni dovolj, že daljši čas opozarjajo nevladne organizacije s področja človekovih pravic in pravni zagovorniki prosilcev za azil, med njimi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC).

PIC je številke, ki kažejo odstopanje od begunske politike v EU, že večkrat predstavil ministrstvu za notranje zadeve, s katerim sicer sodelujejo v Azilnem domu. Tokrat so pripravili primerjavo med Slovenijo in EU glede priznavanja statusov mednarodne zaščite dvema izmed treh najbolj ranljivih oziroma do statusa upravičenih skupin, ki prihajajo v Evropo: Afganistancem in Iračanom.

V vseh državah članicah EU skupaj je bilo v letu 2015 iraškim prosilkam in prosilcem izdanih 22.365 pozitivnih odločb in 3725 negativnih. V Sloveniji pa je bilo v lanskem letu in prvih štirih mesecih letošnjega leta Iračanom izdanih 5 pozitivnih in 6 negativnih odločb. Čeprav so številke v Sloveniji premajhne, da bi bile statistično relevantne, je razlika očitna. Če je v EU povprečje med pozitivnimi in negativnimi odločbami 6 proti 1, je v Sloveniji 5 proti 6.

Še večje pa je odstopanje pri prosilkah in prosilcih iz Afganistana. Lani jim je bilo v EU skupaj priznanih 12.950 statusov, 6390 pa je bilo zavrnjenih. V Sloveniji so bili v istem času in v prvih štirih mesecih letošnjega leta Afganistancem priznani štirje statusi mednarodne zaščite, 14 prosilcev pa je bilo zavrnjenih. Razmerje med pozitivnimi in negativnimi odločbami v EU je torej 2 proti 1, v Sloveniji pa 1 proti 3,5, čeprav so Afganistanci v Sloveniji zadnja leta ena izmed najbolj številčnih skupin prosilcev za azil.

Če v Evropi azilni status dobita dva od treh Afganistancev, ga v Sloveniji le eden od petih. Če je v Evropi status priznan šestim od sedmih Iračanov, je v Sloveniji le enemu od dveh.