Trump ni dober, ko ne sme biti Trump

Da je pred delegate republikanske stranke, ko je na konvenciji sprejel nominacijo za kandidata za predsednika ZDA, stopil drugačen Donald Trump, kot je bil na shodih strankarskih volitev, ugotavlja spletni Spiegel. Svoj govor je dobesedno prebral, ni nastopal kot zatohel demagog, odbijajoč mačo, kot brezsramni narcisist. Bil je predsedniški. Ni pa se spremenilo tisto, kar govori: laži, paranoidne napovedi, težko uresničljive obljube, ne prav prikriti apeli beli Ameriki.

Trump po oceni Spiegla ni dober, ko ne sme biti Trump. Njegovemu govoru manjka duša, zagon, navdih. Opazno je, da je nekdo drug spremenil njegove slogane (Narediti Ameriko spet veliko) v stavke, ki so mu tuji. Z govorom o sprejemu nominacije stranke bi moral doseči tri cilje, ki so poenotiti stranko, nagovoriti še veliko več volivcev kot do zdaj in pomiriti zunanjepolitične zaveznike. Vse tri je zgrešil.

Koliko resnice je bilo v Trumpovem govoru, so analizirali novinarji časopisa New York Times. Ko je govoril o problemih, ki jih bo rešil, če ga bodo državljani ZDA v jeseni izvolili za predsednika ZDA, je omenil več podatkov o kriminalu, gospodarstvu in zunanji politiki. »Tukaj na naši konvenciji ne bo laži,« je zatrdil.

Mnogo podatkov, ki jih je navedel, je na prvi pogled resničnih, toda pozabil je navesti celotno zgodbo oziroma celoten kontekst, na podlagi katerega bi bilo jasno, kaj pomenijo številke, ki jih je izpostavil. Nekatere njegove trditve so bile pretirane ali zavajajoče in del širšega ideološkega sporočila, ki ga je Trump želel poslati Američanom.

Med drugim je zatrdil, da se je število umorov v 50 največjih mestih v ZDA lani povečalo za 17 odstotkov, kar je največje povečanje v 25 letih. Ta podatek je iz analize začasnih podatkov o kriminalu, ki jo je pripravilo ministrstvo za pravosodje. Res je, da uradniki ministrstva v tej analizi opozarjajo na povečanje števila umorov v nekaterih velikih mestih. Toda Trump ob tem ni omenil, da hkrati v nekaterih mestih opažajo tudi padec števila umorov. V New Yorku se je v prvih treh mesecih letos število umorov recimo zmanjšalo za 25 odstotkov.

V domačem mestu sedanjega predsednika Baracka Obame Chicagu je bilo samo letos več kot 2000 prebivalcev žrtev streljanj. Na območju Chicaga je bilo skoraj 4000 ljudi ubitih, odkar je Obama predsednik, je navedel Donald Trump. To je v glavnem res. Policija v Chicagu navaja 2242 streljanj letos, ni pa jasno, kaj je Trump natančno mislil z »območjem Chicaga«.

Trump je izpostavil, da se je število ubitih policistov v času službe letos v primerjavi z lani povečalo za skoraj 50 odstotkov. Na spletni strani, kjer so navedeni podatki o umorih policistov, je navedeno, da je bilo letos ubitih 68 policistov, lani v enakem obdobju pa 69.

Po Trumpovo skoraj 180 tisoč nezakonitih priseljencev s kriminalno kartoteko, ki bi morali zapustiti ZDA, zdaj prosto hodi po državi in so grožnja miroljubnim državljanom. Ta njegov podatek izhaja iz poročila ministrstva za domovinsko varnost, da je skoraj 1 milijon priseljencev brez dokumentov dobilo zahtevo, da morajo zapustiti državo, pa so kljub temu ostali. Trump je pozabil omeniti, da je večina od 180 tisoč takšnih nezakonitih priseljencev storila nenasilno kaznivo dejanje.

Ko je govoril o priseljencih, je Trump še omenil, da je število novih priseljenskih družin, ki so letos nezakonito prestopile meje, že preseglo lansko. Po podatkih mejne straže to drži, a njihovo število je še vedno manjše kot leta 2014, ko so množični prehodi meje povzročili razburjenje politike.

Glede afroameričanov je predsedniški kandidat republikancev dejal, da skoraj štirje od desetih otrok afroameričanov živi v revščini, a hkrati 58 odstotkov mladih afroameričanov ni zaposlenih. Po podatkih ministrstva za delo je bila junija stopnja brezposelnosti pri afroameričanih, starih med 16 in 19 let, 31,2 odstotka, med belci enake starosti pa 14,1 odstotka.

Prihodki ameriških gospodinjstev so se od leta 2000 znižali za več kot 4000 dolarjev, je zatrdil Trump. To je v bistvu res. Povedal je tudi, da je trgovinski primanjkljaj ZDA, ki je v enem samem letu dosegel 800 milijard dolarjev, največji doslej. Primanjkljaj kot razlika med vrednostjo uvoženih in izvoženih dobrin je lani znašal 763 milijard dolarjev. A ta znesek vključuje tudi kmetijske pridelke in surovine. Trgovinski primanjkljaj je lani znašal samo 500 milijard dolarjev.

Donald Trump pravi, da se je javni dolg države v času predsedovanja Obame podvojil na več kot 19 tisoč milijard dolarjev in raste. To kar drži, saj je bil javni dolg ZDA na dan, ko je Obama prišel v belo hišo 10.600 milijard dolarjev, aprila letos je bil 19.200 milijard dolarjev. Drži tudi Trumpov podatek, da 43 milijonov Američanov dobiva subvencije za nakup hrane (food stamps).

S področja zunanje politike je Trump omenil, da v letu 2009, ko njegova protiklandidatka za predsednika ZDA demokratka Hillary Clinton še ni bila zunanja ministrica, teroristične organizacije Islamska država še ni bilo. Libija je sodelovala, Egipt je bilo miroljuben, v Iraku se je zelo manjšalo nasilje, Iran je trpel pod sankcijami in Sirija je bila pod nadzorom. Tudi te trditve večinoma držijo. Res je tudi, da se je Hillary Clinton zavzela za bistveno povečanje števila priseljencev iz Sirije, ki bi jih ZDA sprejele.