Avstrijske predsedniške volitve postajajo nevarna opereta

Avstrijci oktobra še ne bodo dobili novega predsednika države. Ker se kuverte za glasovanje po pošti zaradi slabega lepila odpirajo in novih ni mogoče natisniti in razposlati dovolj hitro, da bi ponovljeni drugi krog volitev lahko izvedli 2. oktobra, bodo odšli na volišča šele 4. decembra. Kabaretisti si po poročanju Handelsblatta ne bi mogli izmisliti boljšega razloga za preložitev volitev, ki je velika blamaža.

Neprijetnost za demokracijo v srcu Evrope je bila že odločitev ustavnega sodišča, da je zaradi napak pri štetju glasovnic, ki so prispele po pošti, razveljavilo drugi krog volitev med neodvisnim kandidatom in nekdanjim predsednikom stranke Zelenih Alexandrom Van der Bellnom in kandidatom desničarske svobodnjaške stranke FPÖ Norbertom Hoferjem.

Vnovična preložitev volitev je velika blamaža, ker so birokrati na ministrstvu za notranje zadeve prepozno opazili, da je lepilo na kuvertah za volitve po pošti preslabo, da bi kuverte ostale zaprte. Tiskarna napake ni več mogla pravočasno popraviti. S to administrativno sramoto so volitve v Avstriji postale šala. Na Dunaju za to volilno opereto nihče ni prevzel odgovornosti. Bi pa moral odstopiti minister za notranje zadeve Wolfgang Sobotka.

Spodrsljaje pri izvedbi predsedniških volitev bi lahko jemali kot neprostovoljno smešne epizode. Toda zaradi nesposobnosti, da bi izvedli volitve tako, kot je treba, se bo zmanjšalo že tako majhno zaupanje avstrijskih volivcev v izvršno in zakonodajno oblast. Desetletja je bilo mesto predsednika države domena največjih strank socialnih demokratov SPÖ in ljudske stranke ÖVP. Letos sta njuna kandidata prvič v zgodovini druge republike s sramotno nizkima deležema glasov izpadla iz tekme že v prvem krogu.

Fiasko pri izvedbi predsedniških volitev je resna preizkušnja za Avstrijo. Toga druga republika, ki je gospodarsko še na povprečju, je razdeljena. Na eni strani je stari dvostrankarski sistem, ki ni sposoben posodobiti države in gospodarstva, na drugi strani je neusmiljeni desničarski populizem. Vse več državljanov dvomi, da so avstrijski politiki sposobni voditi državo. Sedanji kancler Christian Kern je dajal zelo optimistične obljube, ko je maja po porazu kandidata socialnih demokratov na predsedniških volitvah, prevzel vodenje vlade. Kazalo je, da je nov začetek mogoč. A Kern še vedno ni našel tipke »izbriši« za »nov zagon Avstrije«.

Klobasanje v skrhanem zakonu velike koalicije med SPÖ in ÖVP se bo tako nadaljevalo vsaj do takrat, ko bo Avstrija končno sposobna izvoliti novega predsednika. Avstrijci so volitev vse bolj naveličani, opereta s prestavljanjem ponovitve drugega kroga predsedniških volitev bo volilno udeležbo še zmanjšala. To je posebej usodno, kajti na razveljavljenih volitvah maja je Alexander Van der Bellen premagal Norberta Hoferja iz desničarske populistične svobodnjaške stranke samo za 30 tisoč glasov.

Utegne se zgoditi, da bo na vnovič prestavljenih volitvah zmagal Hofer, ker bo bolj uspešen pri mobilizaciji volivcev. V tem primeru bo Avstrija prva država, ki bo imela desničarskega populista za predsednika.

Tudi Die Welt prav tako ocenjuje, da se prestavitve volitev lahko svobodnjaki bolj veselijo kot socialni demokrati, ljudska stranka in Zeleni. BBC je na vzpon nacionalističnih strank v Evropi opozoril z objavo zemljevida z njihovimi rezultati na zadnjih volitvah v evropskih državah.

Alexander Van der Bellen je obžaloval preložitev volitev, a ocenil, da gre za pravilno odločitev. »Ta napaka z lepilom nam je pokazala eno stvar: potrebujemo kohezijo. Bolj kot kdajkoli,« je dejal, poroča STA. Svobodnjaki njegovega protikandidata Norberta Hoferja so bili kritični do vlade, češ da ni sposobna zagotoviti izvedbe volitev na določen datum. »Sramoti ni konca,« je dejal generalni sekretar stranke FPÖ Herbert Kickl.

Drugi krog avstrijskih predsedniških volitev je bil že 22. maja, ko je zmagal Van der Bellen. Po pritožbi svobodnjakov je avstrijsko ustavno sodišče zaradi napak pri štetju po pošti prispelih glasovnic drugi krog razveljavilo.