Nič ne vidim, nič ne slišim

Kdo je Lidia Glavina? V medijskih arhivih pred letom 2014 o njej ni zapisov, Slovenska tiskovna agencija je ne pozna, Google o njej ne hrani spomina. Prva novica o Lidii Glavina je stara komaj kakšno leto dni, prišla pa je iz slovenske vlade. Julija lani je namreč vlada sporočila, da je bila tudi Lidia Glavina v izjemni konkurenci potrjena za nadzornico Slovenskega državnega holdinga (SDH).

Izmed 64 prijavljenih kandidatov naj bi strokovna komisija izbrala pet najboljših z »izjemno visoko izobrazbo«, večinoma magisteriji, in z »izjemnimi izkušnjami« iz svetovnih podjetij. Tudi diplomirano ekonomistko Lidio Glavina, ki naj bi prišla nadzirat SDH iz avstrijske skupine »Imsa Group gmbh«, je sporočila vlada. Kaj je Imsa group gmbh? Do zaključka redakcije nam telefonske številke ali kakšnih drugih kontaktov te skupine žal ni uspelo pridobiti. Skupina nima ne Facebook profila, ne Twitter profila, ne spletne strani, ne elektronskega naslova, ne faksa in ne telefonske številke. In to poletje je Lidia Glavina, po odstopu Marka Jazbeca, postala celo začasna predsednica uprave SDH, ki upravlja 12 milijard državnega premoženja.

Ko je pred petimi leti Kadrovsko-akreditacijski svet (KAS), predhodnica SDH, pro bono vodil ekonomist dr. Bogomir Kovač, sicer Mladinin dolgoletni kolumnist, ni bilo dvoma, da je politika na čelo institucije, ki kadruje po državnih podjetjih, postavila strokovnjaka z javno kredibilnostjo. Danes kaj takšnega o kadrih, ki vodijo SDH, kljub ponavljajočim se izjavam predsednika vlade, da je šele njegovi koaliciji uspelo skozi parlament spraviti strategijo upravljanja javnega premoženja, ne moremo reči. Tudi ostali, ki vodijo SDH, poleg Lidie Glavina, niso najboljše, kar zna država storiti za svoje premoženje. Kdo je pravzaprav predsednik nadzornega sveta SDH Damijan Belič, nekoč član uprave Prve pokojninske družbe, direktor družbe Neos svetovanje? Kdo je glavni državni kadrovik, leta 2002 diplomirani pravnik Luka Gaberščik, predsednik kadrovske komisije SDH?

Domnevna neodvisnost SDH in DUTB je zgolj izgovor za še bolj prikrito delovanje. Zato pa mora danes SDH voditi Lidia Glavina, ne pa strokovnjak s hrbtenico, kot je bil na primer dr. Bogomir Kovač.

Zadnji pomembnejši dokument, poročilo o prodaji NLB, je na SDH poleg Glavinove podpisala druga članica uprave SDH, Nada Drobne Popovič. Kdo je Popovičeva? Njena kariera je po bolonjskem magisteriju na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije leta 2006 doživela dolge skoke pod obema vladama Janeza Janše. Pod prvo vlado Janeza Janše je postala notranja kontrolorka v Železniškem gradbenem podjetju (ŽGP), pod drugo pa poslovna direktorica Slovenskih železnic. To je verjetno tudi razlog, zaradi katerega glavna opozicijska stranka upravljanja javnega premoženja ne problematizira. SDH je razdeljena po političnem ključu, strokovnost je na drugem mestu.

Vse to sicer ne bi smel biti problem, če bi vlada tudi jasno prevzela odgovornost za glavne odločitve v zvezi z upravljanjem državnega premoženja. A jih ne. Kljub očitno marionetnim upravljalcem državnega premoženja premier Miro Cerar, že od kar je prevzel funkcijo, vneto ponavlja, da SDH deluje neodvisno od politike. Vse usodne privatizacijske odločitve v zadnjih dveh letih, od prodaje Mercatorja do privatizacije Aerodroma Ljubljana, je predsednik vlade večinoma odpravil na kratko: To ni naša stvar, odločitve sprejema SDH, ki deluje neodvisno od politike. Smo zdaj res končno dobili neodvisnega in strokovnega upravljalca, ali se nam to zdi predvsem zato, ker je upravljanje najmanj transparentno doslej?

Ta dogovorjeni molk politike želi sedaj prekiniti poslanec Janko Veber (SD), ki je s somišljeniki nedavno ustanovil društvo Slovenska sloga. Prvo načelo novega združenja je 3. člen ustave, ki govori o tem, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. »V zadnjih letih smo priča fenomenu, da se odgovornost do državnega premoženja prenaša stran od vlade in politike na recimo SDH ali DUTB in s tem še bolj proč od pogledov ljudi,« razlaga Veber, ki govori celo o novem procesu načrtnega odtujevanja državne lastnine. Tretji člen ustave je po njegovem vse manj upoštevan, nadzor nad akumuliranim državnim bogastvom pa – čeprav so v parlamentu ob sprejemanju zakona o SDH poslanci določili, da se premoženje na SDH ne prenese in da parlament obdrži v rokah ključne varovalke – vse manjši. Veber priznava, da si večina preostalih politikov pred tem zapira oči in da obstajajo tihi dogovori in razna mešetarjenja. Čeprav je Veber podpredsednik SD, pravi, da ima znotraj politike zavezane roke, svoji stranki pa zameri koketiranje z neoliberalnimi idejami. Opozarja, da je tudi SD privolila v vpis fiskalnega pravila v ustavo, zaradi česar je danes razprava o razvoju omejena: prevladuje logika varčevanja.

Poleg Vebra, ki društvu predseduje, so člani vodstva še nekateri strokovnjaki, ki so se v zadnjem obdobju javno izpostavili ob podobnih vprašanjih. V njem je še recimo elektrotehnik in biofizik dr. Tadej Kotnik, ki že leta opozarja predvsem na spornost reševanja bančne luknje, pa bivši član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Marko Golob. Ime društva »Slovenska sloga« so izbrali zaradi prepričanja, da bi morala biti nekatera vprašanja, predvsem tista, ki se dotikajo državnega premoženja, nadstrankarska. Tudi Golobu se zdi škandalozno, da vlada Mira Cerarja igra navidezno igro neodvisnosti upravljanja državnega premoženja: »S tem, ko je Slovenija postala članica OECD, je sprejela smernice upravljanja korporativnega premoženja. Ki pa niti od daleč ne pomenijo, da neki centralni upravitelj, organizacija, dela, kar hoče, država pa reče, nas se to ne tiče. Daleč od tega. To, nas se ne tiče, je ribarjenje v kalnem. Upravljanje državnega premoženja je danes bistveno bolj netransparentno, kot je bilo kadarkoli prej,« trdi Golob.

Kljub očitno marionetnim upravljalcem državnega premoženja premier Miro Cerar še bolj vneto ponavlja, da SDH deluje neodvisno od politike.

Predvsem Veber je po načelih nove Sloge to leto začel s kampanjo v parlamentu. Veber že vse leto naslavlja na vlado poslanska vprašanja in pobude, do katerih nihče ne bi mogel biti ravnodušen. Ta mesec je recimo opozoril na prikriti poskus privatizacije Zavarovalnice Triglav prek hrvaške skupine Adris in očitno slabo delo Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in trg vrednostnih papirjev (ATVP). Opozoril je, da Adris Triglav kupuje prek tujih skrbniških računov, pri čemer naj bi si ATVP in AZN zatiskala oči. Gre morda za prikriti dogovor o prevzemu? Opozoril je tudi na sporno prodajo slabih terjatev prek DUTB in NLB, naznanil je recimo sum zlorabe položaja proti neznanim osebam v upravi in nadzornemu svetu NLB, ki naj bi 800 milijonov slabih terjatev prodala kar z 80-odstotnim popustom. Zaradi »dvomov o primernosti kadrovske zasedbe« je poleti zahteval odpoklic vseh članov nadzornega odbora SDH in izpostavil, da je SDH podpisala že za 11 milijonov evrov svetovalnih pogodb.

Veber danes pravi, da je seveda že kot obrambni minister opozarjal na nepravilnosti v postopku privatizacije Telekoma, zaradi česar se ga je predsednik vlade tudi odrekel. Vendar naj bi s takratnim delovanjem »očitno pridobil zaupanje nekaterih, ki mi odtlej posredujejo informacije in izražajo zaskrbljenost zaradi uničevanja naših državnih podjetij«. Tako Veber nadaljuje svojo kampanjo. A eno so same nepravilnosti, na katere opozarja, drug problem pa je odziv odgovornih. Večinoma vlada poslancu pojasnjuje, da za odgovore ni pristojna, da gre za poslovne skrivnosti, ali celo priznava, da npr. »Vlada Republike Slovenije ne razpolaga celostno s podatkih o sklenjenih prodajnih poslih DUTB«. Kar seveda ni res. Vodilni v SDH in DUTB redno na neformalne obiske hodijo v kabinet predsednika vlade ali se srečujejo s predstavniki političnih strank, recimo posameznimi generalnimi sekretarji, in kot kažejo primeri iz preteklosti, v SDH in DUTB tudi vlečejo poteze, ki so z vlado usklajene. Politika upravljanja državnega premoženja – domnevna neodvisnost SDH in DUTB – je tako zgolj izgovor za še bolj prikrito delovanje. Zato pa mora danes SDH voditi Lidia Glavina, ne pa strokovnjak s hrbtenico, kot je bil na primer dr. Bogomir Kovač.