Varuhi meje

Slovenija krepi varnostne enote na meji. Tja pošilja policiste, ki so opravili zgolj šestmesečni tečaj.

Na notranjem ministrstvu se (s podporo vlade) pospešeno pripravljajo na morebitni večji pritisk beguncev oziroma prosilcev za azil. Napovedali so zakonodajo, ki bo omogočila zaprtje meje. In da bo zapora meje čim učinkovitejša oziroma da bo meja čim bolj neprepustna, so kupili nov vodni top (to je prisilno sredstvo za potrebe nadzora in razganjanja množic) in zaposlili več policistov.

A čeprav že leta poslušamo utemeljene kritike o kadrovski podhranjenosti policije v notranjosti države, so se na ministrstvu odločili, da trenutno Slovenija še bolj kot »policiste« potrebuje dodatne »varuhe meje«. Zato so lani zaposlili 150 varuhov schengenske meje, letos 75, zaposlitev dodatnih 75 pa bo mogoča na podlagi razpisa, ki so ga objavili pred dnevi. Skupaj bomo torej imeli 300 novih varuhov meje.

Težava takšnega zaposlovanja policistov je predvsem v tem, da se za zaposlitev ne zahteva niti tistega malo izobraževanja, kolikor ga je še ostalo od nekdanjega štiriletnega srednješolskega usmerjenega poklicnega izobraževanja – točneje leto in pol. Da država nekoga postavi na mejo kot varuha meje, je dovolj šest mesecev izobraževanja. Dejansko gre za kratek tečaj, saj naj bi varuhi meje »zgolj« varovali mejo, ne opravljajo pa številnih drugih, zapletenejših nalog, ki jih izvajajo policisti v notranjosti države. A če je bilo to pred leti še mogoče argumentirati tako, je danes to precej težje. Delo na meji je zaradi količine, predvsem pa zaradi drugačnosti in posebnosti ljudi, ki prihajajo na mejo, občutno zahtevnejše kot pred leti. Pravzaprav bi še bolje izobraženi »polnopravni« policisti nujno potrebovali dodatno izobraževanje, da bi znali ravnati primerno novim, drugačnim razmeram in potrebam ljudi, ki prihajajo. Namesto tega bodo to delo opravljali »policisti«, ki na polletnem tečaju pridobijo zgolj osnovne informacije o tem, kaj pomeni biti policist, oziroma se izobrazijo bolj ali manj zgolj v ravnanju s prisilnimi sredstvi.

Druga težava je, da varuhi meje po dodatnem šestmesečnem izobraževanju (ki ga lahko opravijo kar ob delu) lahko prestopijo med policiste s popolnimi pooblastili. V zadnjih petih letih je bilo takih kar 440 (in to brez 150 varuhov meje, ki so oziroma bodo zaposlitev dobili letos).

Šal na račun razgledanosti in izobraženosti policistov je na pretek. A dejstvo je, da mora (oziroma bi moral) biti policist primerno izobražen, saj je to nujno za delovno mesto, ki ga zaseda. Prvič, policija je edini represivni organ v državi, edini, ki lahko (v skladu z zakonom) posega v človekove pravice ljudi. Drugič, policija je organ, ki skrbi za javni red in mir in varnost v državi. In tretjič, policija je organ, ki zbira dokaze v kazenskih postopkih, na podlagi kateri tožilstvo obtoži, sodstvo pa razsoja o (ne)krivdi nedolžnih in krivih, tudi o usodi storilcev gospodarskega kriminala, korupcije …

Da država nekoga postavi na mejo kot varuha meje, je dovolj šest mesecev izobraževanja.

Zdi se, da bi bilo za poklic policista zaradi tega potrebnega celo več izobraževanja kot za številne druge poklice. Hkrati pa ga verjetno ni poklica, v katerega bi bilo lažje vstopiti oziroma bi bilo mogoče vstopiti s krajšim izobraževanjem. V javnem sektorju takega poklica gotovo ni, pa je v tem sektorju veliko poklicev s precej manjšo odgovornostjo.

A ni bilo vedno tako. Ko se je Slovenija osamosvojila, je na novo zastavila sistem izobraževanja policistov, ki pa je bil v bistvu zgolj nadgradnja več deset let trajajoče prakse v prejšnji politični ureditvi. Policist je lahko postal, kdor je v Tacnu, kjer so kandidati za policiste bivali, se družili in se izobraževali, končal Srednjo policijsko šolo. Šlo je za štiriletni program. Tega so opustili leta 1998, zadnji policijski maturanti pa so šolanje končali leta 2002. Odtlej velja, da lahko policist postane vsak, ki ima končano kako poklicno ali drugo srednjo šolo. Gre za t. i. sistem prekvalificiranja oseb z izobrazbo z nekega drugega področja v policiste. »Šolanje«, torej pridobivanje specifičnih znanj s področja policijskega dela, traja zgolj leto in pol. A v letih priprav na vzpostavitev schengenske meje na slovenski vzhodni in južni meji se je raven izobraževanja policistov še dodatno poslabšala. Od leta 2006 je večina policistov vstopila v sistem prek šestmesečnega tečaja za varuhe meje (skoraj 1000) in potem prek dodatnega šestmesečnega izobraževanja postala del policije, ki deluje (tudi) znotraj države. Na ulicah je tako danes vsaj 617 policistov, ki so opravili zgolj enoletno izobraževanje.

Dejstvo, da je od štiriletnega izobraževanja za policiste dejansko ostal le še šestmesečni tečaj, koristi predvsem državi, saj se ta zaradi tega lahko hitreje odziva na morebitne potrebe po hitrem povečanju števila policistov. Vlada očitno meni, da je upravičen razlog za to migracijski tok, ki se je (oziroma se bo) dotaknil tudi Slovenije.