14. 10. 2016 | Mladina 41 | Komentar
Žalostna podoba nekega očeta
Predsednik republike Borut Pahor je spet pokazal, da ne zmore uvideti pomena funkcije, ki jo opravlja. Predvsem njene odgovornosti.
Predsednik Pahor na podelitvi nagrad na področju šolstva 4. oktobra.
© Tamino Petelinšek/STA
Nazadnje sem bil na podelitvi državnih nagrad na področju šolstva pred trinajstimi leti. Po službeni dolžnosti, kot vodja kabineta takratnega ministra za šolstvo Slavka Gabra. Spomnim se temeljitosti priprave njegovega govora. Že tedne pred dogodkom je izpod tipkovnic več ljudi, univerzitetnih profesorjev, težkokategornikov na področju izobraževanja v Sloveniji, v sodelovanju s strokovnimi službami na ministrstvu nastajal govor, s katerim je minister na večer podelitve nagrad nagovoril tiste najboljše izmed več kot 40.000 vzgojiteljev, učiteljev, univerzitetnih profesorjev ter znanstvenikov, ki na vseh ravneh, od vrtca do univerze, vzgajajo in izobražujejo otroke, učence, dijake in študente v Sloveniji oziroma skrbijo za razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema kot celote. Skrbnost in temeljitost sta besedi, ki najbolje opišeta vzdušje ob pripravi govora ter prepričanost o pomembnosti odločitve o tem, kaj bo in česa ne bo povedal osrednji govorec tistega večera. Ta je prejšnji teden, trinajst let pozneje, v veliki unionski dvorani sedel na drugi strani govorniškega pulta, na častnem mestu prejemnika nagrade za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Za pultom pa je, potem ko je še zadnjič preveril položaj manšetnih gumbov, zajel sabo in svoj nagovor začel predsednik republike.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.