»Vstani in mlati«

Ljudje, ki se v imenu »kulture življenja« borijo proti pravicam manjšin, vedo, da njihov boj ni tako lahko razumljiv. »Ko smo se družili v zvezi z bojem za kulturo življenja, se spominjam, da je bilo kar veliko pomislekov,« je povedala Majda Ganzitti v nedeljo popoldan na prvem taboru Gibanja za pravice otrok in družin. »Spraševali so me, zakaj se s tem ukvarjam in zakaj ni naša stvar samo duhovnost.« »Druženje v zvezi z bojem za kulturo življenja« pomeni druženje z Alešem Primcem in somišljeniki v zvezi z bojem proti pravicam istospolnih parov. Ko se je v nedeljo spominjala teh časov, je Majda Ganzitti stala na odru sredi livade ob cerkvi svetega Jerneja v Slovenski Bistrici. Sivolasa upokojenka, ki je pred dvema letoma kandirala za občinsko svetnico na listi Nove Slovenije, je bila glavna organizatorka prvega tabora Primčevega gibanja, ki bo pred naslednjimi volitvami postalo politična stranka.

Boj proti pravici do splava bo ključna točka političnega programa Aleša Primca, ki se je doslej s somišljeniki trdo boril že proti pravici samskih žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo, proti pravicam istospolno usmerjenih do poroke in posvojitve in proti sodnim procesom zoper Janeza Janšo, predsednika največje desničarske stranke, SDS.

Zakaj je potrebna Primčeva stranka, je pojasnil nekdanji mariborski nadškof Marjan Turnšek pri maši, s katero se je nedeljski tabor začel. »Cerkev nima pristojnosti v družbi tehnično izpeljevati, kar v gospodarstvu, v politiki in na drugih področjih pomeni usmiljenje,« je predstavil problem, ki je po njegovem rešljiv tako, da se laični kristjani »organizirajo v strukture, ki so potrebne, da se v veliki družbi uresniči evangelijski ideal. Zato je tako pomembno, da se zberete in skupaj razmišljate.« Med govorom je večkrat povedal, da »gre zares«.

S to mislijo so se obiskovalci tabora posedli po klopeh na livadi. Organizatorji pravijo, da jih je bilo okoli štiristo. Medtem ko smo jedli golaž, ki so ga skuhali in ponudili uslužbenci Slovenske vojske, smo najprej poslušali moški pevski zbor, potem pa enega za drugim predstavnike številnih krščanskih organizacij, ki so pripovedovali, kaj delajo.

Nekdanji nadškof Turnšek je pojasnil, da so pristojnosti cerkve omejene, zato se morajo laični kristjani organizirati v strukture, ki so potrebne.

Po malici je otroke pol ure zabaval čarovnik Grega, lutkovna predstava v bistriškem gradu pa je odpadla. »Žal nam je, da smo odpovedali tik pred zdajci, ampak šele na dan dogodka smo izvedeli, kdo je organizator,« nam je naslednji dan pojasnil vodja gledališke skupine Koruzno zrno Matevž Gregorčič in dodal, da so jim stališča Gibanja za otroke in družine popolnoma tuja. »O otrokih« Zadnji govorec je bil Aleš Primc in čisto na koncu je povedal, da smo poslušali predstavitev volilnega programa. V njej je želel predvsem zavrniti očitke, da »Gibanje za otroke in družine nima gospodarskega programa, ampak ve govoriti samo o otrokih in družinah«. Lahko bi rekli, da tudi o tem ne ve govoriti, saj ne zna sklanjati besede otrok. Ampak to bi bilo podcenjevanje, saj je s svojim govorjenjem o otrocih naredil že ogromno škode, zdaj pa iz tega dela še politično stranko. »Ko govorimo o tem, kaj je dobro za naše družine in naše otroke, govorimo o tem, kaj je dobro za gospodarstvo,« je tistim, ki mu očitajo omejenost, odgovoril Primc. Problem je namreč v tem, da država, ki ne spoštuje božjih zapovedi, ne more biti uspešna, Slovenija pa »božje zapovedi postavlja na glavo«. Edini njegov konkretni predlog je bila primerjava državnih podjetji z »ušivimi kravami«, s katerih moramo odstraniti uši. Če bi tistim, ki kradejo, prepovedali, da delajo v državnih podjetjih in v državni upravi, bi nam šlo veliko bolje, je pojasnil. Te fantastične rešitve so hkrati tudi njegova socialna politika, saj »je uspešno gospodarstvo najboljša sociala«.

Primc torej ljudem obljublja nadaljevanje kapitalizma, kot ga poznamo, ter boj proti pravicam manjšin oziroma, kot pravi sam, boj za »slovensko kulturo« in krščanske vrednote.

Majda Ganzitti je v nedeljo povedala, da je, ko so jo ljudje spraševali, zakaj dela, kar dela, za odgovor na vprašanja prosila Boga. »Rekla sem, povej mi, Gospod, kaj je Tvoja sveta volja.« Potem je odprla Sveto pismo Stare zaveze pri četrtem poglavju iz knjige preroka Miheja, v katerem Bog nagovarja »hčer sionsko«, kar je metafora za izraelsko ljudstvo. »Zdaj pa so se zbrali proti tebi številni narodi, ki pravijo: ‘Naj bo oskrunjena in naše oko naj gleda hčer sionsko!’« govori Bog in jo napoti: »Vstani in mlati, hči sionska, kajti tvoje rogove bom spremenil v železo, tvoje parklje bom spremenil v bron; pohodila boš številna ljudstva, Gospodu boš z zakletvijo posvetila njihov plen, njihovo imetje Gospodu vse zemlje.« Na koncu Bog reče: »Zdaj zberi svoje čete, hči čet.« Tako je Majda Ganzitti vedela, da je to, kar dela, prav.