Lažne novice

Ko se je Paris Wade zdramil po kratkem počitku, je bilo na njegovi spletni strani manj kot dva tisoč obiskovalcev. Takoj je segel po prenosniku, saj je moral, kot se je sam izrazil, »nahraniti« bralstvo. »Madona, nihče ne piše o TPP,« je pripomnil, ko je videl članek o tem, da namerava predsednik Obama podpisati sporazum o transpacifiškem partnerstvu, preden se bo poslovil s položaja. Wade, sodobni digitalni oportunist, je takoj zavohal priložnost in začel tipkati.

»Obami ne gre zaupati,« je napisal v naslovu, nato pa počakal. Njegovo bralstvo sovraži Obamo in obožuje novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, zato bi rad zajel to mržnjo in jo nadgradil v dramo, v kateri se spopadata dobro in zlo. Pisal je naprej: »Oglejte si samo njegovo sprevrženost, vse bi naredil, da bi Trumpu ZASADIL nož v hrbet …«

Deset minut in 200 besed pozneje je bil članek, ki je bil pravzaprav sestavljen iz mnenja, namigovanja in govoric, napisan. Na koncu je natipkal: »Zapišite v komentarje Dol z globalisti, če imate radi to državo.« Objavil ga je na spletni strani LibertyWritersNews.com in nato odprl profil na Facebooku, ki ga uporablja za oglaševanje svoje strani. Ta je v šestih mesecih zbrala 805 tisoč sledilcev in ima na desetine milijonov ogledov. »TEGA NE SMEMO DOVOLITI!« je napisal ob objavljenem članku. »#DELITE to milijonkrat, domoljubi!« Nato je pogledal na zaslon v bližini, kjer je bila prikazana analiza spletne strani, in opazoval, kako so se bralci zgrnili nanjo.

»Dol z globalisti,« je napisala ženska iz Cape Girardeauja v Misuriju, ena od 3192 oseb na strani, od katerih jih je 1244 že bralo zapis, ki ga je Wade ravno objavil.

»Dol z globalisti,« se je strinjal moški iz Las Vegasa.

Takrat je članek bralo že 1855 ljudi. »DOL Z GLOBALISTI!!!« je bila glasna ženska iz Helene v Montani.

Število bralcev je naraslo na 1982.

Stran LibertyWritersNews ponazarja, kako spletne strani izkoriščajo ideologijo in se iz nepomembnih medijev prelevijo v takšne, ki vplivajo na milijone ljudi.

V času razprave o vlogi, ki jo ultra pristranske spletne strani, lažne novice in družabni mediji igrajo v sedanji razdeljeni Ameriki, stran LibertyWritersNews dobro ponazarja, kako spletne strani prek Facebooka izkoriščajo prevladujočo ideologijo in se iz nepomembnih novičarskih strani hitro prelevijo v medije, ki vplivajo na milijone ljudi in hkrati kujejo masten dobiček. Pred pol leta sta bila Wade in njegov poslovni partner Ben Goldman brezposelna gostilničarja. Zdaj sta na čelu spletne strani, ki je samo oktobra dobila 300 tisoč privržencev na Facebooku, in kot pravita, zaslužita toliko, da jima je nerodno povedati, saj bi ju ljudje sicer začeli prositi za posojilo.

Wade je zato med popevanjem hiphop popevke raje začel pisati nov prispevek, medtem ko so bralci še brali prejšnjega, ga delili in pošiljali zasebna sporočila. Eno je prišlo od ženske, ki se pogosto oglasi. »VI STE EDINI, KI MU ZAUPAM, DA OBJAVLJA RESNICO,« je eno od sporočil, ki jih je napisala, in Wadu sploh ni treba preveriti njenega profila na Facebooku, da bi vedel, kdo je. Belka, pripadnica delavskega razreda s Srednjega zahoda. »Gospodarstvo jo je povozilo.«

Napisal je nov naslov: »RESNICA JE PRIŠLA NA DAN! Mediji nočejo, da bi vedeli, kaj je Hillary storila, ko je izgubila …«

»V članku ne pišem ničesar o medijih in ta naslov sem uporabil že tisočkrat,« je povedal. »Nasilje, kaos in napadalne besede privabljajo ljudi.«

»Najini bralci ne zaupajo največjim medijem,« je pojasnil Wadov sodelavec Goldman, medtem ko je Wade še vedno tipkal. »S takim pisanjem jih laže obdrživa na spletni strani.« »Nisem prav veliko razmišljal o tem,« je razložil Wade, »a soditi mora k zgodbi, da jo klikajo.«

»Tako je,« je pritrdil Goldman.

»Sva dva izmed novih rumenih novinarjev,« je Wade dejal po dnevu in noči, ko je število obiskovalcev spletne strani LibertyWritersNews na Facebookovem profilu naraslo za več kot 20 tisoč. »Sva človeka na tisti strani ceste, kjer kričijo, da bo zdaj zdaj konec sveta.«

A ob sedmih zvečer so bili bralci na obeh ameriških obalah še vedno pokonci in treba je bilo objaviti še nekaj prispevkov.

Vagabundsko življenje

Vse v Wadovem in Goldmanovem življenju se zdi neoprijemljivo, kot bi vse lahko pospravila v nekaj urah, odnesla škatle in se odpeljala, od lažnih imen, ki ju uporabljata – Wade se podpisuje kot Paris Swade, Goldman pa kot Danny Gold –, do najetega stanovanja, ki sta ga našla prek Airbnbja. V njem ni veliko znamenj življenja razen oblačil, razmetanih po tleh spalnice, dveh prenosnikov in igralne konzole. Povedala sta, da bosta v tem stanovanju ostala še dva meseca, potem pa ne vesta, kaj bosta. Vsak večer pišeta članke na kavču, opazujeta, kako se širijo kot virus, naredita načrt objav za zjutraj, se odpravita spat, in ko se zdani, se Goldman že spušča po škripajočih stopnicah.

»Članek so mi cenzurirali,« se je pritožil in pojasnil, da je Facebook odstranil članek Takoj po PORAZU na volitvah se je Hillary Clinton ponižala, da se bolj ne bi mogla!.

»Jebenti Facebook,« se je pridušal Wade, ki se zaveda, da Facebookovi algoritmi včasih hitro razširjeni članek pomotoma prepoznajo kot smetenje in ga začasno onemogočijo, če je bil objavljen na drugi spletni strani. »Kriv je filter za smeti.«

Wade je poklical tehnika, ki skrbi za njun strežnik. »Ne vem, kaj lahko narediva, da bi zaobšla te filtre,« je rekel v telefon. »A zaradi njih sva verjetno izgubila nekaj tisoč dolarjev.«

Goldman je sedel na kavč, se prijavil na oglaševalčevo stran in preveril, koliko denarja sta kljub vsemu zaslužila.

»Odlična predvolilna prodaja,« se je pohvalil. »Bilo je nekaj dni, ko sva dobila po 13 ali 14 dolarjev za tisoč ogledov.« Od junija do avgusta, ko je imela njuna skupina na Facebooku manj kot 150 tisoč članov, sta zaslužila od deset tisoč do 40 tisoč dolarjev na mesec z oglasi, ki so med drugim obljubljali izginotje aken, prodajali sredstva z enakimi učinki, kot jih ima viagra, opisovali načine za odstranitev gub okoli ustnic, razpokane kože na podplatih in »globinske maščobe«, manjkalo pa ni niti »13 najbolj vročih selfijev znanih oseb«. Nato se je politična drama stopnjevala in njuno bralstvo se je povečalo za petkrat. Goldman zdaj včasih pomisli, da bi v restavraciji verjetno moral streči 20 let, če bi hotel zaslužiti toliko, kot je v zadnjih šestih mesecih s pisanjem.

Danes imata odvetnika in računovodjo, zaposlila sta druge pisce in se širita tako hitro, da se z začudenjem spominjata starih časov, ko sta se, odkar sta odrasla, polovico časa komaj prebijala iz meseca v mesec. Oba sta diplomirala na Univerzi v Tennesseeju, Wade leta 2012 iz oglaševanja, Goldman pa leto pozneje iz poslovanja, vendar sta po diplomi lahko opravljala le neplačano pripravništvo in sta nazadnje delala v mehiški restavraciji. Ob koncih tedna sta na srednješolskih nogometnih tekmah prodajala plastenke z vodo, Goldman pa je poleg tega preprodajal vstopnice. Nobeden od njiju ni veliko razmišljal o politiki. Odraščala sta v liberalnih družinah, oba sta dvakrat volila Obamo, a ko sta si prizadevala najti boljšo službo, sta začela dvomiti o svojem prepričanju, izobrazbi in vrednotah, ki so jima jih privzgojili napredni starši.

Preselila sta se v Kalifornijo, najprej Wade, potem še Goldman, in odprla oglaševalsko podjetje, vendar je hitro propadlo. Toda uspelo jima je privabiti odjemalca, ki je urejal več skrajno desničarskih strani na Facebooku. Potreboval je nove pisce in tako sta leta 2015 začela pisati članke zanj, plačana pa sta bila po številu klikov. Prvi članek, ki ga je napisal Wade, je povzel več novic južnokorejskih medijev, da je po navedbah anonimnega vira neki severnokorejski znanstvenik zbežal iz države s podatki o poskusih na ljudeh. Wadu je bilo jasno, da potrebuje tudi fotografijo, saj bi tako zgodbo laže prodal bralcem. Na spletu je poiskal fotografijo poskusa na ljudeh, ob kateri bi ljudje pomislili: »Kaj pa je to? Moram odpreti povezavo.« Našel je popolnoma zavajajočo fotografijo, kot je to opisal sam, nekakšne mesnate gmote, in jo dodal k članku. Napisal je naslov »DOKAZ o severnokorejskih poskusih na ljudeh«, objavil članek in za deset minut dela zaslužil 120 dolarjev. To je bilo razodetje, je povedal: »Ljudi moraš prelisičiti, da preberejo novico.«

S tem razodetjem se je torej začela njegova zdaj že dobro utečena kariera. Njegov vzornik je Alex Jones, ki širi teorije zarote in ima na Facebooku skoraj 1,4 milijona sledilcev. Takšen oportunist bi rad postal tudi sam.

Odprl je stran, na kateri je na dnu napisano: Računajte na Liberty Writers News, in začel tipkati nov prispevek, medtem ko je na televiziji poiskal kanal z Alexom Jonesom. Ta je vpil v kamero, vendar Wade ni bil pozoren na njegov samogovor, temveč na prizorišče. »Rada bi začela snemati v podobnem studiu,« je rekel. »Takšne stvari zažgejo na Facebooku.«

Kaj na FB zažge in kaj ne, je glavna tema številnih pogovorov med Wadom in Goldmanom. Ljudem je treba odkrito naročiti, naj podporo Trumpu dokažejo z razširjanjem njunih člankov – to dejansko deluje, zato to tudi počneta. Nobeden od njiju ni pretirano veren, njuni bralci pa so, zato v svojem pisanju prosita boga, naj blagoslovi novega predsednika – stvar učinkuje. Enako velja za bombastičen naslov: »RAZKRITE SKRIVNOSTI OBAMOVEGA ROJSTVA! Pisma njegovega očeta razkrivajo nekaj temačnega …« In podpihovanje strahov: »Teroristi so se infiltrirali v ameriško vlado! Poglejte, koga bi radi UBILI!!« Uspešno je tudi spodbujanje rasnih in spolnih predsodkov: »UDARNO: Michelle Obama pripravila feministični shod v SVOJI HIŠI ZA SUŽNJE!« Prav tako teorije zarote: »UDARNO: Visokega uradnika, ki naj bi pričal proti Hillary Clinton, našli MRTVEGA!«

Wade je ravno končeval novo objavo, v kateri je predsednika predstavniškega doma Paula D. Ryana razglasil za izdajalca, ker pač njegovi »bralci sovražijo Paula Ryana«. Prispevek je delil na Facebookovem profilu, na katerem je trdil tudi, da bo šel nekdanji predsednik Bill Clinton kmalu v zapor, pa ne zato, ker se bo to zares zgodilo, temveč zato, ker Wadovi bralci radi slišijo, da je Clinton zločinec. »Uspešno novinarstvo tudi šokira,« je pojasnil Goldman izza računalnika. »Nekoč je vladala veliko večja konkurenca med časopisi,« je razložil Wade. »Potekala je tekma, kdo bo napisal najbolj noro sr…« »In kdor je napisal najbolj noro sr…, je zmagal,« je končal Goldman. »Nekoč je krožila šala, da se vsak dan začne nova svetovna vojna,« je nadaljeval Wade. »Ker so tako prodali več časopisov.« Potem je na Facebookovi strani napisal, da na »TISOČE« protestnikov maršira »z MEHIŠKIMI ZASTAVAMI«, Goldman pa je tipkal svoj članek. »O čem pišeš?« ga je vprašal Wade. »O novinarki Megyn Kelly,« je odgovoril Goldman. »Super bo.«

»Ja,« se je strinjal Wade. »Ljudje imajo radi Megyn Kelly.«

Pisanje za bralstvo

Wade se včasih sprašuje, kako bi bilo napisati članek v skladu s svojimi prepričanji. »V popolnem svetu,« je razložil, »bi bil ta članek prefinjen, uravnotežen, z dolgimi odstavki in morda bi mi pisanje vzelo več kot deset minut. Ob njem bi se ljudje zamislili.« A nikoli ga ne napiše, ker ga nihče ne bi prebral, torej to nima smisla.

Namesto tega sta tistega večera, ko je bilo na njuni strani kar 4000 obiskovalcev, vneto pisala in lepila, pisala in lepila.

Wade je pisal o govorici, ki jo je prebral na spletni strani televizijske mreže Fox News, da »je nov val protestnikov proti Trumpu dobil denar od posameznikov, kot je milijarderski liberalni aktivist George Soros, in skupin, kot je Moveon.org«.

»Model,« je nagovoril sodelavca, »levica je ponaredila protest.«

Goldman je medtem tipkal – »Danes je bilo na sedežu demokratskega nacionalnega odbora dobesedno peklensko neurje« – in se smejal temu, kar je napisal. »Ljubi bog, kakšne nebuloze,« je pripomnil in smeje se dodal: »Kaj naj bi bilo peklensko neurje?«

Pred pol leta sta bila Wade in Goldman brezposelna gostilničarja. Zdaj sta lastnika spletne strani, ki je samo oktobra dobila 300 tisoč privržencev na Facebooku.

Končeval je članek, Wade pa je za svojega o Sorosu uporabil star naslov, ki ni imel zveze s tem, kar je napisal, vendar je nekoč prinesel veliko ogledov. Pisanje je delil na Facebookovi strani in opazoval, kako so se bralci zgrnili nanjo – najprej nekaj sto, nato jih je bilo že tisoč.

»Bum, model, poglej tole,« je rekel. »Članek gre za med.«

Goldman je preletel, kaj je napisal Wade. »Kdaj se bomo lotili tega izdajalca!« je pisalo. »Čas je, da ga odstranimo. Morali bi ga gnati do samega pekla in še naprej.« Dvignil je pogled in se živčno nasmehnil.

»Morda bi to lahko povedal manj krvoločno.«

»Saj bom popravil,« se je strinjal Wade in nenadoma je bilo v njegovih očeh videti paniko. Pograbil je prenosnik in hitro nadomestil »odstraniti« z »onemogočiti«.

»Onemogočiti zveni precej bolje kot odstraniti,« ga je pohvalil Goldman.

A komentarji so se že usuli. »Aretirajte ga in obesite zaradi vojnih zločinov,« je neka ženska napisala za Sorosa. »Ta tip bi moral naravnost v JEBENI PEKEL,« je napisala druga ženska. »Z veseljem se javim, da odstranim tega izdajalca Amerike,« je napisal nekdo tretji. »Zapor je predober zanj.«

Goldman in Wade se pogosto tolažita, da ne pišeta ničesar, kar že ne bi bilo kje objavljeno, da samo dražita in da se bralci zavedajo njunega podpihovanja ter pretiravanja, zato ju ne jemljejo resno. Komentarji sicer govorijo drugače, a jim skušata posvetiti čim manj pozornosti. Ljudje na FB rečejo marsikaj, se opominjata. Drug drugemu prigovarjata, da sta le neznatna pisunčka v veliko obsežnejši spletni vojni med stranmi, kot je The Other 98% (other98.com) na levi in Nation in Distress (facebook.com/NationInDistress) na desni, vseeno pa vidita proteste na ulicah, razdeljenost Amerike in se sprašujeta, ali njuno delo razmere le še poslabšuje. Kaj če bo kateri od bralcev dejansko napadel Sorosa? Bi bila sokrivca? Je njuna spletna stran nevarna? Ali pa gre za iznajdljivo podjetništvo? Priložnost?

In če je to priložnost, kako daleč lahko gresta?

Nekega popoldneva je Goldman prišel na zamisel.

»Zdaj bi bil dober trenutek, da začneva majhen liberalni časopis,« je rekel, medtem ko je tipkal članek »Z demokratsko stranko je konec! Počakajte in izvedeli boste, kaj se je zgodilo danes …«.

»Res je,« se je strinjal Wade. »Na levi je trenutno toliko sovraštva.«

»Lahko bi ustvarila še več prometa kot zdaj,« je nadaljeval Goldman. »Ne bi mi bilo težko pisati za drugo stran,« je rekel Wade in tipkal članek: »VŠEČKAJTE IN DELITE, ČE IMATE RADI TRUMPA! Čas je, da narod ozdravi. Vse grde reči, ki so nam jih natresli o njem, so bile zlagane. Ni nacist, ni ksenofob, ni beden, ni rasist in dosegel bo, da bo Amerika spet velika!«

Goldman je pisal naprej. Prav tako Wade. Na njuni spletni strani je bilo 2268 bralcev in čas je bil, da jih primamita še več. 

© 2016 The Washington Post