MLADINA Trgovina

Peter Petrovčič

13. 1. 2017  |  Mladina 2  |  Politika

8 dni / teden

© Mladina

Teroristi in morilci

Najbolj znan evropski terorist, Norvežan Anders Breivik, ki se je pred leti lotil obrambe svoje dežele pred muslimani in drugimi Neevropejci tako, da je v strelskem pohodu ubil 77 ljudi, je zmagal na sodišču. Državo je tožil, ker naj bi prestajanje kazni v samici kršilo njegove človekove pravice. Norveško sodišče mu je pritrdilo z besedami, da »je prepoved nehumanega in ponižujočega ravnanja osnovna pravica v demokratični družbi. In to velja absolutno, tudi za zaprte teroriste in morilce.« Država bo Breiviku morala plačati sodne stroške in mu omogočiti humanejše prestajanje kazni, v tožbi pa je zahteval tudi, da mu mora omogočati stike z drugimi desničarskimi ekstremisti, česar pa državi ne bo treba storiti. Sporočilo norveškega sodišča je lepo in bi se ob njem lahko zamislili – človekove pravice veljajo za vse ljudi enako, tudi za zapornike, za teroriste, za morilce. In potemtakem verjetno tudi za begunce?

Cerkev in katoličani

Slovenska RKC, točneje Slovenska škofovska konferenca, se je nedvoumno izrekla proti posvetovalnemu referendumu o postopkih denacionalizacije in odškodninah, ki jih dobiva cerkev, ker se postopki vlečejo že več kot 25 let. Referendum vidijo kot »spodbujanje nestrpnosti do cerkve in katoličanov v Sloveniji«. Izvedba referenduma bi bila po njihovem mnenju tudi nesmotrna, saj referendumi niso poceni. Škoda, da omenjenih argumentov proti ljudski volji niso videli v primeru že dveh referendumov o družinskem zakoniku, s katerima je večina istospolni manjšini odvzela pravice, ki ji jih je podelil državni zbor.

Domači in tuji

Nepovezani poslanec (prej SDS) Andrej Čuš je v parlamentarno proceduro vložil predlog za neki drug posvetovalni referendum, na katerem bi ljudi povprašal, »ali se strinjate, da državni zbor sprejme zakonodajo, ki omejuje priseljevanje v Republiko Slovenijo in zavrača kvotni sistem dodeljevanja ilegalnih migrantov po članicah Evropske unije«. Gre za enak referendum, kot ga je v sosednji Madžarski že izpeljal tamkajšnji premier Viktor Orban. Referendum sicer ni bil veljaven, ker na njem ni glasovalo zadostno število ljudi, a ga je Orban razglasil za zmago, ker je velika večina, ki je glasovala, na vprašanje odgovorila z DA. Nova priložnost za slovensko RKC, da se izreče proti – tudi ta referendum bi stal enako kot katerikoli drugi in tudi ta bi spodbujal nestrpnost, in sicer do beguncev.

Avtohtoni in neavtohtoni

Ena izmed vidnejših romskih organizacij, Zveza romskih skupnosti Umbrella – Dežnik, je pisala pismo komisarju za človekove pravice Sveta Evrope Nilsu Muižnieksu. V njem so ga opozorili, da stanje na področju romske problematike in položaja Romov v Sloveniji ni takšno, kot ga v tujini zavajajoče prikazuje vlada. Opozorili so tudi na še vedno obstoječo, mednarodno preživeto delitev na avtohtone in neavtohtone Rome, ki jo vsebuje zakonodaja in določenemu delu romske populacije onemogoča celo minimalni razvoj.

Turistična in davčna oaza

V EU je navada, da si države članice na pol leta izmenjujejo predsedovanje uniji, pred leti, v času prve vlade Janeza Janše, je ta čast doletela tudi malo Slovenijo. No, v bistvu ne gre za posebno čast in tudi ne za predsedovanje, ampak bolj za priložnost za promocijo malih (in velikih) držav. Prvo polovico letošnjega leta bo uniji predsedovala še ena mini državica, Malta, poznana kot turistična destinacija v Sredozemlju in davčna oaza, kjer so multinacionalke skrile več deset milijard evrov, ki bi jih morale sicer v obliki davkov plačati v posameznih drugih evropskih državah.

Denar in denar

Banka Slovenije je izdala redno mesečno poročilo, v katerem piše, da so v desetih mesecih lanskega leta banke v Sloveniji ustvarile 322,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 66 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani.

Deklice in dečki

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da se morata deklici muslimanskih (turških) staršev udeležiti tečaja plavanja v mešani skupini, skupaj z dečki, kljub temu da njuni starši iz verskih razlogov temu nasprotujejo. Pritrdili so razsodbi švicarskega sodišča, ki je o tem odločilo, da gre res lahko za poseg v svobodo veroizpovedi, a z legitimnim ciljem, in sicer integracijo in preprečevanjem socialne izključenosti otrok.

Razbremenilni in obremenilni dokazi

Nadaljuje se sojenje nekdanjemu članu SDS Milku Noviču, ki je osumljen umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Potem ko so ga nemški izvedenci za balistiko pred časom delno razbremenili, je neka druga, tudi nemška izvedenka, ta teden predstavila svoje izsledke. Na Novičevih oblačilih je našla dokaze, da je ta veliko streljal, nekateri delci pa ustrezajo tudi streljanju na Jamnika.

Delavci in delodajalci

Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru odločilo, da delodajalci ne morejo zahtevati nazaj domnevno preveč izplačanih plač v javnem sektorju, ki so javnosti postale znane v »aferi dodatki«. Vrhovno sodišče je tako odločilo v nasprotju z odločitvijo nižjih sodišč, saj so bile po njihovem mnenju plače izplačane v skladu s pogodbami o delu, zanje in za zakonitost določitve in obračuna plače pa odgovornost nosi delodajalec, ne pa delojemalec, ki je v podrejenem položaju.

Vreme na Lampedusi

Lampedusa od 12 do 15 °C, Kos od 10 do 12 °C, Lezbos od 9 do 10 °C, Budimpešta od –3 do 2 °C, Ljubljana od –8 do 2 °C, Logatec od –7 do 3 °C, Nova Gorica od –4 do 7 °C, Postojna od –6 do 4 °C, Beograd od –1 do 5 °C Ankara od –11 do –3 °C, Manus Island od 27 do 31 °C, Nauru od 27 do 31 °C.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.