MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

16. 2. 2017  |  Svet

Prezadolžena Grčija pri izdatkih za vojsko ne varčuje

Zavezništvo nato zahteva, da države članice na leto namenijo za vojsko vsaj 2 odstotka svojega BDP

Grška vojaška parada

Grška vojaška parada
© Pixabay

Po podatkih britanskega inštituta za strateške študije (International Institute for Strategic Studies) sta med evropskimi državami samo prezadolžena Grčija in Estonija lani izpolnili zahteve zavezništva Nato, ko gre za sredstva, ki jih morajo države članice na leto nameniti za vojsko. Zahtevani znesek je vsaj 2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Grčija, ki še vedno izvaja ostre varčevalne ukrepe za svoje državljane, je lani za vojsko namenila 2,4 odstotka svojega BDP, Estonija pa 2 odstotka svojega BDP. Za malenkost je zmanjkalo Veliki Britaniji, ki je lani za vojsko namenila 1,98 odstotka svojega BDP, in Poljski z 1,9 odstotka BDP.

Podatki zavezništva Nato so nekoliko drugačni, vendar je tudi po teh prezadolžena Grčija med državami, ki pri izdatkih za vojsko ne varčujejo. Po teh podatkih je Grčija lani namenila za vojsko 2,38 odstotka BDP, Velika Britanija 2,21 odstotka BDP, Estonija 2,16 odstotka BDP in Estonija 2 odstotka BDP. Slovenija je ena od petih članic zavezništva, ki za obrambo omenjajo manj kot 1 odstotek BDP. Izdatki za obrambo so ena od tem razprav na dvodnevnem zasedanju ministrov za obrambo članic zavezništva, ki se v Bruslju zaključuje danes, v četrtek, 16. februarja. Med njimi je prvič nov ameriški sekretar za obrambo Pick Mattis. Ta je v Bruselj prinesel sporočilo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki od evropskih zaveznic zahteva povečanje izdatkov za obrambo.

To je že pred prihodom Trumpa v belo hišo zahteval tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Tokrat je po poročanju STA dejal, da je povečanje obrambnih izdatkov ključno za čezatlantsko vez, ki je bila doslej v dobrih in slabih časih nezlomljiva. Po njegovih podatkih so se v letu 2016 realni izdatki evropskih zaveznic in Kanade povečali za 3,8 odstotka, kar pomeni deset milijard dolarjev več za skupno obrambo in bistveno več, kot je bilo predvideno. Zaveznice so izdatke za obrambo lani povečale prvič po letu 2009.

Stoltenberg je še pojasnil, da Latvija, Litva in Romunija približujejo svoje izdatke za obrambo 2 odstotkoma BDP, svoje izdatke za vojsko povečuje tudi Nemčija. Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da si bodo prizadevale cilj dveh odstotkov doseči v desetih letih, torej do leta 2024. Za Grčijo, katere javni dolg znaša 180 odstotkov BDP, se ni bati, da tudi v prihodnje ne bo zagotovila zahtevanega zneska denarja za obrambo, saj ji bo ena najbolj znanih investicijskih bank na svetu Rothschild & Cie pomagala, da si bo lahko denar spet sposojala na finančnih trgih. Ta banka bo nasploh glavna svetovalka grške vlade, ko gre za dolgove.

Eden od argumentov, zakaj mora zavezništvo Nato povečati obrambne izdatke, je rast izdatkov za obrambo za pet do šest odstotkov v Aziji. Izvedenci pri tem posebej izpostavljajo Kitajsko, ki ima za ZDA drugi največji proračun za obrambo in je že začela svoje orožje prodajati drugim državam, zlasti na Bližnjem vzhodu in Afriki. Tudi Rusija naj bi v zadnjih dveh letih sprejela obsežen vojaški program.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.