Reziprozität
Bi se morali v Sloveniji do avstrijskih podjetij obnašati enako, kot se Avstrijci obnašajo do koroških Slovencev?
Osrednji spomenik v Celovcu, na Stolnem trgu, postavljen leta 1992, v spomin na otroke, žene in može, ki so jih med vojno in po njej ugrabili in ubili partizani. Kot je napisal novinar Bernhard Torsch iz Celovca, nič od napisanega ne ustreza zgodovinskim dejstvom. »Res je le, da so partizani pred ljudska sodišča postavili le nekaj nacističnih funkcionarjev, ki so še posebej gnusno delovali proti preganjani slovenski manjšini …«
© Borut Krajnc
Šentjakob v Rožu je majhna, dvojezična občina na avstrijskem Južnem Koroškem. Njen glavni trg, kot nekaj najbolj normalnega na svetu, krasi v času nacizma zgrajen monumentalni spomenik brambovcem, ki so si po letu 1920 prizadevali za nasilno germanizacijo Slovencev in so organizirali načrtno izseljevanje koroških Slovencev v nacistična taborišča. Originalnega nacističnega križa v sredini sicer ni več, verjetno zato, ker je zvezna vlada po drugi svetovni vojni to simboliko z zakonom prepovedala, a občina vseeno zgledno vzdržuje spominsko mesto s še vedno nacistično ikonografijo, barva les, puli plevel, ureja rože, ki zacvetijo spomladi in se uradno, vsako leto 10. oktobra, na dan koroškega plebiscita, priklanja spomeniku, ki ga od znotraj krasi napis »Za nemško Koroško«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.