Le še 106 dni do zastaranja pregona zoper Igorja Bavčarja

Pet mesecev je minilo od neprimerne izjave pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo v pravosodju padale glave, če bo primer Bavčar zastaral, za katero je sicer trdil, da je bila vzeta iz konteksta. A še veliko več časa je preteklo, odkar se je začel kazenski pregon zoper Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz. Potekel je pravzaprav že skoraj ves čas, ki je po zakonu dovoljen za trajanje kazenskega postopka.

Pred desetimi leti je bil Igor Bavčar predsednik uprave Istrabenza in je s tedanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom sklenil finančni posel, zaradi katerega je zoper njiju (in še nekaj bližnjih sodelavcev) tožilstvo začelo preiskavo. Nekaj let pozneje, poleti 2013, sta bila oba obsojena na 7 oziroma 6 let zapora. Šrot kazen prestaja že nekaj časa, Bavčar pa ni odsedel še niti dneva. Uspelo mu je namreč nekaj, kar Šrotu ni. Na vrhovnem sodišču je uspel doseči razveljavitev sodbe in ponovno sojenje, zaporu pa se je vmes izognil tudi s hospitalizacijo in operacijo srca.

Na začetku septembra lani je bil na ponovljenem sojenju na prvi stopnji ponovno obsojen, in sicer na 5 let zapora. Tudi na to sodbo se je pritožil, kar je pomenilo, da bo v zadevi še drugič odločalo višje sodišče, ki je prvič že potrdilo obsodbo. Zadeva je in bo na višjem sodišču še kar nekaj časa, saj bo seja, na kateri bodo višji sodniki znova odločali o usodi Bavčarja in dveh njegovih nekdanjih sodelavcev, šele 21. aprila, manj kot dva meseca, preden primer absolutno, dokončno in brez dvoma zastara. Seja izjemoma ne bo (povsem) zaprta za javnost, kot je običaj pri odločanju na višjem sodišču, ker, kot je pojasnil direktor sodišča Janez Grden, »so tako zahtevale stranke v tem kazenskem postopku«. A ker seja v navzočnosti strank vendarle ni glavna obravnava, tam ne bo mogoče predstavljati novih (ali starih) dokazov, zasliševati prič, izvedencev, obtoženih itd.

Kaj se bo dogajalo v preostalih slabih dveh mesecih med sejo višjega sodišča in dnem, ko zadeva za vedno zastara, pa Grden ni želel napovedovati: »Kako bo postopek potekal v nadaljevanju, v tem trenutku ne želimo špekulirati.«

Možnosti je več. Višji sodniki lahko dokončno odločijo že na seji, potrdijo sodbo prve stopnje in zadevo razglasijo, s čimer postane pravnomočna in Bavčar se bo znašel v zelo podobnem položaju kot nekoč. Ponovno bo vložil izredno pravno sredstvo na vrhovno sodišče in upal, da bodo zadevo spet razveljavili; s tem bi tudi zastarala, saj za vnovično sojenje (kot v zadevi Patria) nikakor ne bi bilo dovolj časa. Ker pa izredna pravna sredstva ne zadržijo izvršitve kazni, bi lahko Bavčar (spet) potreboval pomoč zdravnikov.

Še precej bolj ugodni pa so za Bavčarja vsi drugi scenariji. Če višje sodišče zadeve ne razglasi takoj, bo pravnomočnost nastopila precej kasneje, morda prepozno. Zadeva pa bo zastarala tudi, če višji sodniki ne bodo potrdili obsodilne sodbe s prve stopnje, saj za izredne pritožbene postopke tožilstva ne bo ostalo dovolj časa.

Z vsakim dnem, ko smo bliže zastaranju zadeve, so torej boljše Bavčarjeve možnosti za uspeh.