MLADINA Trgovina

Klemen Košak

17. 3. 2017  |  Mladina 11  |  Politika

Ohranjanje sistema

Zavrnjen predlog za izboljšanje položaja revnih družin

Rešitev so lahko le višje plače

Rešitev so lahko le višje plače
© Borut Krajnc

Prejšnji teden so članice in člani parlamentarnega odbora, pristojnega za socialo, razpravljali o predlogu opozicijske Združene levice, naj znesek otroškega dodatka ne šteje v znesek dohodka, na podlagi katerega se določa upravičenost do drugih socialnih transferjev.

Sliši se veliko bolj zapleteno, kot je v resnici; gre preprosto za to, da naj država revnim družinam nameni več sredstev. Združena levica je podporo dobila samo zunaj državnega zbora, pri humanitarnih organizacijah in v državnem svetu. »Otroci potrebujejo spremembo zdaj,« je dejal Uroš Brezovšek, podpredsednik Zveze prijateljev mladine. »Ko se družina prilagodi na nižje potrebe, otroci ostanejo revni vse življenje,« je povedala Darja Kuzmanič Korva s skupnosti centrov za socialno delo.

Vsi ostali, ki so se oglasili v razpravi, so trdili, da bi z veseljem podprli ta predlog, če ne bi »porušil sistema«. S tem so mislili na »past neaktivnosti«, kakor opisujejo premajhno razliko med socialnimi pomočmi in dohodki iz dela.

Inštitut za socialno varstvo je na seji predstavil podatke, s koliko sredstvi razpolagajo tri različne enostarševske družine z dvema otrokoma, prva brez dohodkov iz dela, druga z minimalno plačo ter tretja s povprečno plačo. Če upoštevamo plačo ter vse socialne transferje in subvencije (najemnine, stroške vrtca, šolskega kosila in tako naprej), ima prva družina na mesec malo več kot 1600 evrov, druga 1629 evrov in tretja 1729 evrov. Po predlogu Združene levice naj bi se ti zneski zvišali na 1795 evrov, 1839 evrov ter 1773 evrov. Družina z brezposelnim staršem naj bi torej imela več denarja kot družina, kjer starš prejema povprečno plačo.

»Moramo si odgovoriti na vprašanje, ali je delo še vedno vrednota,« je poudarila državna sekretarka na ministrstvu Martina Vuk.

Pojasnila je, da pripravljenost ljudi za mezdno delo ni vedno odvisna samo od notranjega zadovoljstva. Če bi bilo tako, »potem bo precej ljudi, ki delajo za minimalno plačo, reklo, da tega notranjega zadovoljstva ne potrebujejo«. Zato mora plačilo motivirati za delo.

Tej težavi se je mogoče izogniti z zvišanjem minimalne plače ter socialnih transferjev za nižji srednji razred. Vsi vedo, da so zgoraj navedeni mesečni zneski premajhni za dostojno življenje družin. »Vse več družin, kjer sta dva starša zaposlena, ima tako nizke dohodke, da dejansko živijo v revščini,« je povedala Darja Kuzmanič Korva. Še posebej težko je za enočlanske družine. Število tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je od leta 2009 naraslo s šestnajst tisoč na petindvajset tisoč. Delež revnih je večji samo med ženskami, ki živijo same.

Vlada Mira Cerarja je v januarju minimalno plačo dvignila s 603 na 614 evrov neto mesečno, nato pa zavrnila predlog Združene levice, da bi jo zvišali na 700 evrov neto mesečno. Takrat je premier potožil o osebni stiski zaradi nizkih plač in pokojnin, a dodal, da je »treba upoštevati gospodarstvo«. Od podjetij namreč pričakuje, da bi breme višjih plač preložili na delavce v obliki skromnejšega zaposlovanja in uporabe negotovih oblik dela.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.