Vse za transportne vagone

Vsaka naložba spodbudi novo trošenje in vsako novo trošenje pomeni nove naložbe. Ekonomisti v teh primerih govorijo o multiplikatorjih. Multiplikator pristaniške dejavnosti znaša recimo pribižno 1,9, to pomeni, da povečanje ekonomskega prometa na primer v Luko Koper za evro poveča promet v celotnem nacionalnem gospodarstvu za 1,9 evra. Dr. Tanja Mihalič, profesorica ekonomije turizma in prorektorica Univerze v Ljubljani, ki pravkar za gospodarsko ministrstvo piše strategijo razvoja turizma v Sloveniji, pravi, da so številne raziskave naložb v slovenski turizem, ki smo jih delali še za časa Jugoslavije, a tudi po osamosvojitvi, pokazale, da znaša multiplikator v turizmu od 2,4 do 3. To pomeni, da ima vsaka naložba v turistično infrastrukturo, ne samo v hotele, ampak tudi v kolesarske steze, potniška letališča in konec koncev v potniške vlakovne povezave, velike učinke na narodno gospodarstvo. Očitno večje, kot znaša povečanje pristaniške dejavnosti.

Slovenija je nedavno prodala svoje nacionalno letališče nemškemu podjetju Fraport, katerega interes je predvsem razvijanje logističnih dejavnosti. Letališče Brnik je bilo do prodaje eno najbolj dobičkonosnih državnih podjetij, tik pred prodajo je že imelo zagotovljenih 14 milijonov evrov evropskih sredstev za nov, drugi potniški terminal, a je zamisel s prodajo Fraportu padla v vodo. Fraport sicer sedaj napoveduje širitev obstoječega potniškega terminala.

Število potnikov zdaj stagnira, tovorni promet raste, ob letališču pa nastajajo veliki logistični centri. Fraportu se ta razvoj splača, kaj pa vsem drugim? Država seveda v takšnih razmerah o tem niti ne razmišlja več, kaj šele, da bi jo zanimala gradnja na primer hitre potniške železniške povezave med Ljubljano in letališčem, ki se zdaj imenuje »Fraport Slovenija«. Verjetno ima skoraj vsak prebivalec Slovenije izkušnjo s tem, da mora po goste z avtom na »Fraport Slovenija«, na letališče v Benetke, Gradec, Celovec ali Zagreb, do koder danes sežejo raznolike potniške letalske povezave. In od koder v Slovenijo ni kakovostnega javnega prevoza.

Od milijardne naložbe v Luko Koper bodo gotovo imeli koristi zaposleni v njej in približno 400 večinoma transportnih, avtoprevozniških podjetij v državi z nizko dodano vrednostjo. Verjetno bo Slovenija imela tudi odlično razvito logistiko, žal pa bosta obe njeni največji mesti, Maribor in Ljubljana, še naprej povezani z železnico iz časa Avstro-Ogrske, domači in tuji potniki pa bodo v državo še naprej najraje prihajali do njenih meja in potem naprej z avtom. Ali je to zanemarljivo? »Slovenija ni več vključena v evropski sistem,« razlaga Mihaličeva, »večina turistov pride k nam z avtomobili in avtobusi, pomemben je tudi tranzitni turizem, železniške povezave so nepomembne. Nekoč sem se ukvarjala s smiselnostjo olimpijskih iger na Bledu leta 2018, pri tem pa smo računali na železniško povezavo do Brnika. Zdaj teh zamisli ni več. Sicer pa ima danes letališče le toliko potniškega prometa kot na primer tisto v Pulju,« pravi.

Čeprav je potencial veliko večji, kot je potencial Luke Koper. »Turistična infrastruktura Slovenije izhaja iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, to pomeni, da v tem trenutku živimo od podedovanega,« razlaga Mihaličeva, »ne le da nimamo kakovostnih povezav z vlaki, nimamo kolesarskih stez, imamo zastarele žičnice, zastarele hotele …« Slovenija je z vidika turizma po njenem nekakšna črna luknja med turistično razvitimi Hrvaško, Italijo in Avstrijo: »Kolega, ki upravlja hotel s štirimi zvezdicami, mora žal reči, da potrebuje uspavalne tablete in svoj vzglavnik, če želi v njem zaspati.« V Sloveniji naj bi bilo možnosti razvoja v turizmu vsaj še za štirikrat toliko, kot znaša ta ekonomija zdaj. »Imamo deset milijonov prenočitev na leto, toliko prenočitev imajo tri avstrijska turistična središča na Koroškem,« sklene Mihaličeva. Naložba v boljšo povezanost Luke Koper z Divačo tega seveda ne bo spremenila. Razvite države pristanišča umikajo pred turističnimi centri, Slovenija bo svoje širila proti turističnemu centru, ki naj bi nastal ob obalni cesti po odprtju predora Markovec. Če bi sredstva usmerila v turizem, bi bil, kot kažejo navedeni multiplikatorji, to neprimerno bolje naložen javni denar.