MLADINA Trgovina

Vetrnice statusa quo

Novinar Staš Zgonik v prvem stavku članka zapiše: ‘’Vetrnim elektrarnam v Sloveniji nikakor ne uspeva.’’ Prvo vprašanje, ki se mora ob tem postaviti je, zakaj pa naj bi jim uspevalo? Kaj pa naj bi prinesle Sloveniji? In kaj bi odnesle? V prispevku odgovora ne najdemo. Kakšna je smiselnost, pomen vetrnih elektrarn (VE) za Slovenijo? Pri tem iščemo celovit, celosten, holističen odgovor, saj samo tak je kolikor toliko objektiven in razvojno utemeljen. Gre za oceno umestitve teh industrijskih objektov in industrijskih con v družbeni in fizični prostor, za presojo celostnih vplivov, vključno z gospodarskimi. Poleg tega po energetskem zakonu niso dopustne. Prednost ima namreč zmanjšanje porabe elektrike pred novimi kapacitetami (7.člen). Vetrno elektriko zlahka privarčujemo in je nepotrebna. Ni težko utemeljiti, da bi VE Sloveniji prinašale samo škodo.

Že obstoječi dve jo prinašata. Tista, 2,3 MW nazivne, redko dosežene moči pri Dolenji vasi in ona skoraj 1 MW, prav tako nepomembna, pri Razdrtem. Če jutri obe odstranijo, bomo samo pridobili. Njuna izjemno nekvalitetna, po vetru spremenljiva elektrika je povrh še izjemno draga. Odgovornost za gospodarsko in družbeno škodo nosi največ Direktorat za energijo v Ministrstvu za infrastrukturo, ki VE forsira, in vlada, ki še vedno vztraja pri gospodarsko škodljivih subvencijah za vetrne elektrarne. Vetrnice poganja denar. Odplačajo se v petih do devetih letih, pogodbe o obveznem odkupu po visoki ceni so sklenjene pa za 15 let. Država meče denar dobesedno v veter. Zakaj so mediji o tem tiho? O silovito preplačanih sončnih elektrarnah s stotinami milijonov evrov so se šele post festum razpisali.

Pri VE gre za denar, ki napaja nemška delovna mesta, namesto, da bi se porabil za domače obnovljive rešitve, kot so zamenjava kurilnega olja, plina in drv s toplotnimi črpalkami, soncem kot virom elektrike in toplote, boljše izolacije in še marsikaj domačega na tem področju, še posebno na sončnem Primorskem. Ker nimamo nadrejenega ministrstva za razvoj, imamo kaos. Tudi načrtovane industrijske cone vetrnih elektrarn v naši bogati in izjemni naravi in kulturni krajini so del tega uničujočega, ignorantskega in najbrž podkupljenega kaosa. Vetrni lobi je dandanašnji najmočnejši, provizije deli na vse strani, cene VE so visoke, ker proizvajalci vedo, da bodo plačane z zanesljivimi subvencijami. Javni denar se seli v nekaj zasebnih žepov, od česar ima družba samo škodo. Trga ni ali pa je popolnoma izprijen. Zato ni čudno, da mafija pere denar čez vetrne elektrarne. Ena VE z okrog 3 MW stane vsaj 3,5 milijona evrov, cena 1 MW pa naj bi bila že preko 1,5 milijona evrov. Če je provizija za postavljeno VE samo 10 %, je to dodatnih 350.000 oziroma 150.000 evrov v zasebni žep. Zato nekateri, skoraj obubožani norijo za vetrnicami. Oblikoval se je tudi nov poklic – mešetar za vetrne elektrarne. Ali smemo, glede na mednarodno oceno stopnje koruptivnosti Slovenije pomisliti, kam vse se lahko porazdeli ves ta denar? Naj verjamemo, da imamo visoko moralne državne in občinske uradnike in politiko?

Na drugi strani pa petsto toplotnih črpalk po 7.000 evrov znese tudi 3,5 milijona evrov, a z neposrednim velikim zmanjšanjem CO2, ob domačih delovnih mestih.

Zagovarjanje vetrnih elektrarn je postala religija, verovanje, ki že prehaja v fanatizem. Zaradi denarja je postal tako močan, da ignorira tehniko in znanost in bi uničeval osnovno kvaliteto Slovenije, ki je velika prednost v Evropi in nudi dobra delovna mesta, ki niso prekarna, to je (še) dobro ohranjena narava (na primer za zeleni turizem).

Dobili smo pridigarje iz humanističnih in družboslovnih ved, ki so sicer tudi znanstvene discipline, vendar so eko teologi znanstvene metode dela odrinili. Eden od dokazov za to je, da ignorirajo znanstvene ugotovitve, da infrazvočni in nizkofrekvenčni hrup vetrnih elektrarn skozi leta izpostavljenosti močno škoduje človekovemu in živalskemu organizmu: odebelitve žilnih sten in perikarda srca, zlepljenje ušesnih dlačic, večja verjetnost kapi, da o glavobolih in oviranju spanca ne govorimo. Prve vplive je pred 30 leti raziskala že NASA (ZDA). V začetku letošnjega maja je bila že sedma (!) mednarodna konferenca o hrupu vetrnih turbin. Naši ga pa ne priznajo! Imamo že tudi sodno odločbo (Portugalska) o odstranitvi štirih VE zaradi tega. Imamo tudi nenavadne spremembe na živalih, kotitve z okvarami, vse zaradi bližine VE. Dokler jih ni bilo, je bilo vse normalno. Obstaja že sum, da utegne hrup VE škodljivo vplivati tudi v dobi nosečnosti (sklepanje zaradi okvar pri živalih). Nihče noče pisati o slabšanju zdravja in nemogočih bivalnih razmerah tisočev prebivalcev zaradi VE. Nekateri ne morejo zdržati in se izselijo. Vrednost nepremičnin (hiš, stanovanj) jim močno pade. Itd., itd.

Dostop do ustrezne literature in konkretnih primerov je lahek, če kdo seveda želi. Na primer na www.epaw.org , http://www.na-paw.org/ in http:// waubrafoundation.org.au/, sicer pa vsakemu lahko pomagam pri iskanju. Z VE se ukvarjam od primera Volovja reber. Takrat mi je postalo še bolj jasno, da je strateška prednost Slovenije narava in ne vetrne elektrarne. Samo v čudovito naravo na Ojstrici nad Dravogradom (dravograd.net) naj bi izsekali 100 x 60 m (nogometno igrišče) gozda za vsako vetrno elektrarno od osmih načrtovanih. In tudi zravnali hribovit svet v „fuzbal’’ plato. Da ne omenjam cest za izredne tovore. No, predavanje znanstvenice prof. Alves-Pereire, ki več kot 30 let raziskuje vplive tega hrupa na organizem, pa si lahko ogledamo na (s podnapisi): https:// www.youtube.com/watch?v=l5BV8QSR2Ic . Vetrna religija je zašla tudi v medije in tako nekritično poročajo, kako koconoge kure ovirajo vetrne elektrarne na Ojstrici nad Dravogradom, o škodovanju zdravju in premoženju prebivalcev pa nič. Iz Nemčije pa poročajo o polomu njihove Energiewende (energetski obrat), predvsem zaradi VE: http://dailycaller.com/2017/02/28/germany-facing-mass-blackouts-because-the-wind-and-sun-wont-cooperate/.

Dajmo se strezniti in ne ponavljajmo napak drugih!

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.