Brisanje imen z domobranskih spomenikov

Šestega aprila pred tremi leti, na obletnico napada nacistične Nemčije na Jugoslavijo, so v Grahovem pri Cerknici odkrili nov, impresiven spomenik domobrancem. Po pisanju časnika Dnevnik pa bo Nova slovenska zaveza, društvo za ohranjanje spomina na domobranstvo, ki je dala spomenik postaviti, morala v skladu s pravnomočno odločitvijo višjega sodišča z njega zbrisati ime enega od »domobrancev«.

Na spominskih ploščah spomenika v Grahovem, nad katerimi je zapis »Bog, narod, domovina«, so zapisali imena domobrancev in njihovih simpatizerjev, ki so bili ubiti med partizanskim napadom na domobransko postojanko v bližnji cerkvi.

Na spomeniku je napisano tudi ime Miha Pelan, čeprav sta njegova nečaka Zdenka Zalar in Ernest Pelan Novo slovensko zavezo že pred postavitvijo spominskih plošč opozarjala, da stric ni bil ne domobranec in ne njihov simpatizer, pač pa, kot vsa njegova družina, simpatizer in aktivni sodelavec partizanov. Pod njihovimi streli je padel po pomoti, saj so se v njegovo hišo zatekli domobranci na begu pred Tomšičevo in Šercerjevo brigado. Po treh letih sodnih bitk je zdaj višje sodišče odločilo, da mora Nova slovenska zaveza Pelanovo ime odstraniti s spomenika.

Predsednik te organizacije Peter Sušnik je za Dnevnik povedal, da bodo sodbo preučili in jo spoštovali. Ker je šlo za prvo takšno sodno odločitev, se Sušnik zaveda, da bo pomembna tudi za nadaljnjo sodno prakso. Primerov, ko so se na spominskih ploščah med imeni domobrancev znašla tudi imena njihovih nasprotnikov ali celo partizanov, ni malo in se pojavljajo, že vse odkar so kmalu po osamosvojitvi predvsem v okolici cerkva začeli postavljati t. i. farne plošče v spomin na padle domobrance.

Enega nedavnejših takšnih spornih spomenikov, ki so bili deležni večje pozornosti, so pred dvema letoma postavili v občini Velike Lašče. Tamkajšnji župan Anton Zakrajšek (SDS) je s podporo večine v občinskem svetu dal postaviti »spravni« spomenik – skupinsko znamenje v spomin na padle v NOB, talce in internirance ter hkrati tudi padle domobrance. Njegovo ravnanje je, ko je spregovoril ob odkritju spomenika, za »nekaj plemenitega in nekaj dobrega« označil kar predsednik republike Borut Pahor. Na prvi pogled se res zdi tako. A plemenito spravno dejanje je bilo storjeno brez vednosti in v nasprotju z željami tako rekoč vseh svojcev tistih, ki so zapisani na spominskem znamenju padlim v NOB.

Srečko Knafelc, predsednik društva Zarja spominov, ki je član Zveze borcev za vrednote NOB, je že tedaj napovedal, da se bodo svojci padlih za svojo pravico borili na sodišču. Zdaj pojasnjuje, da bodo počakali še na morebitno odločitev vrhovnega sodišča, ko pa bo zadeva dokončna, bodo »na podlagi te, referenčne sodbe svojci in borčevska organizacija vložili enak zahtevek za izbris imen s spominske plošče zoper občino Velike Lašče oziroma župana kot odgovorno osebo«.

Da bodo uspešni, ni dvoma, saj v tem primeru po zakonu in tudi glede na sodno prakso šteje mnenje svojcev tistih, katerih imena so zapisana na spominski plošči.