NLB, vredna tri milijarde, država pa jo prodaja za trikrat manj

Vsa velika, težka vprašanja, ki smo si jih zadnja leta postavljali glede sanacije slovenskih bank leta 2013, so se minuli teden razblinila ob primeru Italije. Tako kot NLB v Sloveniji je tudi znana italijanska banka Monte dei Paschi di Siena zašla v težave. A Italija je pri njenem reševanju ubrala veliko bolj suvereno pot. Medtem ko je Slovenija sprva zaprosila evropsko komisijo za državno pomoč, da bi lahko banke dokapitalizirala, je Italija banke enostavno dokapitalizirala in ukrep poimenovala »previdnostna dokapitalizacija«. Italija je storila tisto, kar naj bi bilo nemogoče in nedopustno. Slovenija je morala ob dokapitalizaciji zadostiti strogim pogojem evropske komisije – izvesti drage stresne teste, omejiti konkurenčnost bank, zapirati poslovalnice in obljubiti privatizacijo –, Italija pa nič od tega.

Slovenija se je sama ponižala. Glede dokapitalizacije bank je upoštevala zahteve nižjih uslužbencev evropske komisije, medtem ko se je Italija daljši čas pogajala s podpredsednikom evropske komisije Valdisom Dombrovskisom in komisarko za konkurenčnost Margrethe Vestager, kot lahko razberemo iz sporočila evropske komisije minulega tedna. Izplen je bil na koncu očiten. Komisija je sporočila, da lahko Italija banko reši s 6,8 milijarde evrov, pri čemer Italija drugih omejitev, ki bi zmanjševale vrednost banke, ni dobila. Čeprav bo Italija po novem 70-odstotna lastnica banke Monte dei Paschi di Siena, rok za privatizacijo ni določen, so nam odgovorili iz evropske komisije. Poleg tega v Italiji niso razlastninili imetnikov podrejenih obveznic na tak način kot v Sloveniji.

Čeprav je minuli teden predsednik vlade Miro Cerar dejal, da je zavezo Bruslju o prodaji NLB »podedoval od vlade Alenke Bratušek«, ko naj bi bil »premislek o tem šibak«, pa je po javno znanih informacijah njegova vlada na evropsko komisijo glede tega poslala en sam uradni dopis – prošnjo, ali lahko Slovenija NLB proda v dveh obrokih. Razumljivo je, da med koalicijskimi strankami zdaj narašča nejevolja, ker bomo podarili še eno podjetje. Rok, do katerega mora država prodati prvi, 50-odstotni delež NLB, pač niža ceno. Tako kot ceno nižajo omejitve poslovanja NLB, ki jih je banki zapovedala evropska komisija. Po nam znanih podatkih želi vlada za 50-odstotni delež NLB dobiti med 450 in 500 milijoni evrov, t. i. dobro poučeni investitorji pa zahtevajo dodatno nižanje cene.

To je seveda izredno nizka cena, saj je država konec leta 2013 v NLB prek dokapitalizacije investirala 1,5 milijarde evrov; če upoštevamo oceno ekonomista Velimirja Boleta, je bila tedaj banka NLB tako dobro stoječa, da dokapitalizacije sploh ni potrebovala. Koliko je torej NLB dejansko vredna?

Avgusta 2008 je svetovalna družba McKinsey opravila poglobljen pregled banke NLB, katerega rezultate imamo tudi v našem uredništvu. Pregled je pokazal, da je bila banka takrat vredna okoli tri milijarde evrov. Ključni razlog naj bi se skrival v njenem potencialu za rast – NLB naj bi bila najatraktivnejša banka v jugovzhodni Evropi, so sklenili v McKinseyju. Omenjena študija je bila sicer opravljena še pred krizo, a je danes banka v veliko boljšem stanju. Poleg tega so podobne, če ne še boljše tudi gospodarske razmere.

Slovenija mora zdaj prodati NLB prav v trenutku, ko jo je postavila na noge. Predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe je nedavno za Dnevnik ocenil, da bi banka v prihodnjih petih letih v proračun lahko vplačala vsaj pol milijarde evrov. Sicer pa ne gre zgolj za denar. Ekonomist Franjo Štiblar je v svoji knjigi Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije zapisal, da je bil že v nekdanji Jugoslaviji razvit bančni sistem ključni dejavnik visokega slovenskega standarda. Sistemska vloga NLB je bila jasno vidna tudi pri kasnejšem zadolževanju države, ki je bilo ključno za premostitev velike recesije po letu 2008. Kot je razvidno iz letnih poročil, je banka delovala kot uradni vzdrževalec likvidnosti pri slovenskih državnih obveznicah.

Predvsem pa je banka še vedno zelo pomembna tako za slovenska gospodinjstva kot za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo jedro našega gospodarstva; lani je obseg posojil fizičnim osebam že skoraj dosegel dve milijardi evrov, stanovanjskih kreditov je bilo za 1,2 milijardi, mali in srednji podjetniki pa so imeli pri NLB izposojenih 654 milijonov evrov; še 668 milijonov je banka posodila državi. Te številke seveda kažejo na potencial, ki ga ima NLB.

Preberite si tudi članek Dežela norcev, ki ga je napisal Borut Mekina.