INDE je nevaren, ker navdihuje

V Časopisu za kritiko znanosti izražamo zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo UP INDE in solidarnost s skupnostjo vseh nekdanjih, sedanjih in bodočih Indejancev in Indejank

V Časopisu za kritiko znanosti izražamo zaskrbljenost nad nadaljnjo usodo UP INDE in solidarnost s skupnostjo vseh nekdanjih, sedanjih in bodočih Indejancev in Indejank. Pri svoji analizi in podpori izhajamo iz lastnih opažanj o življenju, ne samo v Kopru oziroma Capodistrii, za katera se včasih zdi, da gre za vzporedna, prekrivajoča se svetova, temveč tudi v Ljubljani, Mariboru ter drugod, kjer živimo in delamo. Ugotavljamo namreč, da se danes oblike urbanega življenja čedalje bolj reducirajo na dve zgolj navidezno nasprotujoči si obliki. Na eni strani v oči bije degradacija in beda različnih izpraznjenih prostorov, nedograjenih stavb in opuščenih zemljišč, medtem ko je na drugi strani kot edina alternativa predstavljen blišč gentrifikacije in turistifikacije mestnih središč ter suburbanizacija primestij.

Toda navkljub prvemu vtisu si ta dva pola nista nasprotujoča. Družita ju načeli brezbrižnosti do dejanskih skupnosti in raznolikosti družbenega tkiva, v katero se umeščajo bodisi degradirani bodisi gentrificirani prostori. Obema pristopoma je skupna tudi podreditev prostora kapitalski in dobičkonosni logiki, ne nazadnje pa tako logika degradacije kot logika gentrifikacije rabo prostora vidita predvsem kot obliko individualne in družbene kontrole ter oblasti. Podreditvi javnega prostora tako, da preneha biti prostor svobodnega srečevanja in razreševanja različnosti in protislovij, ki jih vanj nujno prinašajo posamezniki in posameznice, pa se danes naglo pridružujeta še privatizacija in (več)strankarska politizacija številnih javnih ustanov.

Ravno v tem kontekstu moramo razvozlavati motivacije tistih, ki jim je v interesu, da jutri UP INDE-ja ne bi bilo več. Avtonomijo javnih prostorov in ustanov namreč korenito načenja načelo, po katerem naj bi ta postala dokončni instrument enotnosti in uniformiranja, instrument, ki naj odseva identiteto, interese in veličino krajevnih, občinskih in državnih vladajočih elit. Za korenčkom kadrovanja, financiranja in programskih vsebin se vedno skriva palica kazni: ta čaka tiste, ki bi si drznili odpreti vprašanja, ki jih elite nočejo slišati, tudi zato, ker zanje nimajo produktivnih odgovorov. Ne zaslužimo toliko kot oni, vendar si niti ne zaslužimo, da bi nam še naprej vladali ljudje, ki si podrejajo naše želje in hotenja. In ravno UP INDE zarisuje enega od možnih produktivnih in kreativnih odgovorov na probleme današnjega časa, ki jih, vsak na svoj včasih bolj, drugič manj posrečen način, iščemo vsi.

Podreditvi javnega prostora tako, da preneha biti prostor svobodnega srečevanja in razreševanja različnosti in protislovij, ki jih vanj nujno prinašajo posamezniki in posameznice, pa se danes naglo pridružujeta še privatizacija in (več)strankarska politizacija številnih javnih ustanov.

Zavoljo tega Časopis za kritiko znanosti podpira vsa dosedanja prizadevanja skupnosti UP INDE, da bi delovala še najprej. Razlogi za našo podporo so nedvoumni, a vseeno jih bomo našteli nekaj.

UP INDE zadovoljuje določene, do sedaj očitno neizpolnjene družabne, kulturne in izobraževalne potrebe, ki jih ostali prostori v Kopru, pa tudi v Capodistrii, morda celo bistveno širše, niso uspeli zadovoljiti. Dokaz za to je vsaka od več kot tristo dejavnosti in prireditev, ki so se odvile v tem prostoru in pritegnile več tisoč obiskovalcev in obiskovalk. Prav to dokazuje, da je UP INDE še kako potreben, zaželen in dobrodošel prostor, saj bi v nasprotnem primeru ostal prazen, neobiskan in zapuščen.

Pa vendar UP INDE ni pomemben zgolj na ravni prostora. UP INDE ni nevaren in ne predstavlja grožnje, ker je prostor. Tolikšne pozornosti ter finančnih in drugih mahinacij ni deležen zaradi zemljišča, na katerem stoji. Nak, UP INDE je trn v peti zaradi zgleda, ki ga daje. Kajti ta zgled razkriva, da je svet, ki bi bil korenito drugačen od sedanjega sveta izkoriščanja, podreditve in nasilja, v katerem skušamo tako ali drugače preživeti, vendarle možen. UP INDE je namreč skupnost, ki je organizirana horizontalno. UP INDE je skupnost tega, onega, tretjega, ne glede na njihovo razredno, etnično, spolno in družbeno pripadnost. Skupnost UP INDE tvorijo pripadniki različnih generacij. UP INDE deluje po načelih avtonomije, samoreprezentacije in samoodgovornosti, pri čemer svojega obstoja drugače od siceršnje prakse ne osmišlja skozi pridobivanje bodisi realnega bodisi simbolnega kapitala. Ravno to je doprinos UP INDE-ja mestnemu življenju tako Kopra kakor tudi Capodistrie.

Drugače rečeno, načela, po katerih deluje UP INDE, v širšo urbano okolje vnašajo natanko tiste individualne in kolektivne kvalitete neodvisnosti, ki so bistvene za obogatitev družbenega življenja na splošno, saj ga ne reducirajo na enodimenzionalne in enoglasne identitete in dolžnosti državljana, potrošnika in davkoplačevalca.

Načela, po katerih deluje UP INDE, v širšo urbano okolje vnašajo natanko tiste individualne in kolektivne kvalitete neodvisnosti, ki so bistvene za obogatitev družbenega življenja na splošno, saj ga ne reducirajo na enodimenzionalne in enoglasne identitete in dolžnosti državljana, potrošnika in davkoplačevalca.

Zatorej, in v luči vsega do sedaj zapisanega, Časopis za kritiko znanosti različnih ukrepov, ki se jih poslužujejo ti ali oni akterji, da bi Indejance in Indejanke tako ali drugače podredili, prostor pa izpraznili, nikakor ne razume kot načina pridobivanja dejanskega prostora, stavb in zemljišč, na katerih UP INDE deluje. Vse to so nepotrebne topografske drobtinice, ki niso in ne bodo ključne. Ključno je namreč nekaj povsem drugega: UP INDE je nevaren zato, ker njegov zgled navdihuje in nas nagovarja, da si življenje zastavimo tako, kot so si ga Indejanci in Indejanke. Ravno to je tisto, kar poskušajo oblasti zlepa ali zgrda zatreti, celo izbrisati.

Vendar pa izkušenj ni mogoče izbrisati. Zato bo UP INDE ne glede na svojo usodo vedno bistveno močnejši od vseh tistih, ki mu danes stojijo nasproti.