MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

25. 9. 2017  |  Družba

Kam danes vlagajo denar najpremožnejši?

V fotografije. Tiste, ki so jih posneli Gilbert in George, Robert Mapplethorpe in Andreas Gursky, so bile na lanskih dražbah prodane za več kot 400 tisoč dolarjev.

Fotografija Thomasa Strutha

Fotografija Thomasa Strutha
© Thomas Struth

Fotografija obiskovalcev Art Institute of Chicago, ki je ena najboljših galerij na svetu, je novembra lani na dražbi v Londonu bila prodana za 777.088 dolarjev. Leta 1990 jo je posnel Thomas Struth. Najvišjo ceno med fotografijami, ki so bile lani prodane na dražbah, je dosegla, čeprav ni edina, ampak ena od desetih kopij, ki jih je naredil Struth. Cena, za katero je bila prodana ta fotografija, kaže, da so fotografije za investitorje zdaj najbolj vroča naložba.

Slike starih mojstrov so po poročanju Guardiana v zadnjih desetih letih pocenile za 40 odstotkov, vlaganje v orientalske preproge je popolnoma iz mode, njihove cene so padle na raven iz leta 2005. Tudi vlaganja v klasične avtomobile niso več tako priljubljena, kot so bila. Cene avtomobilov Ferrari so lani recimo padle za 10 odstotkov. Najpremožnejši zdaj vlagajo v fotografije. Tiste, ki so jih posneli Gilbert in George, Robert Mapplethorpe in Andreas Gursky, so na lanskih dražbah bile prodane za več kot 400 tisoč dolarjev.

Problem fotografij je do zdaj bil, da fotograf lahko naredi kolikor hoče kopij, zbiralci pa cenijo redkost. Fotografi so zato začeli razvijati le po nekaj podpisanih kopij posameznih posnetkov. V Fotografski galeriji v Londonu, ki je prva javna galerija posvečena samo fotografijam, Anthony Hartley pravi, da v splošni javnosti velja prepričanje, da je ponudba neomejena, a to ne velja več. Izdaje so omejene, standard je samo pet ali deset kopij, negative pa hrani fotograf. Vse kopije v seriji so narejene istočasno, kupci vedo, da nikoli ne bo narejenih dodatnih 25 kopij. Če fotografi naredijo novo serijo, se s tem preprosto ustrelijo v koleno. Izvor je ključen. Brandei Estes, vodja fotografij v hiši Sotheby, pravi, da je najpomembnejši na fotografiji podpis ali štampiljka avtorja.

Na britanskem trgu fotografij so najbolj priljubljene »dekorativne« fotografije, to so fotografije, ki so lepo videti na stenah hiš od bogatih ljudi. To so v glavnem fotografije iz sveta mode, kot je mlada Kate Moss, ki jo je posnel Albert Watson in je bila prodana za 25 tisoč dolarjev. Dobro se prodajajo modni fotografi Peter Lindbergh, Helmut Newton in Michel Comte. Zanimivo je, da ima Watson druge enako dobre fotografije, kot je model Kate Moss, a so zanje zbiratelji pripravljeni plačati bistveno manj.

Na britanskem trgu fotografij so najbolj priljubljene »dekorativne« fotografije, to so fotografije, ki so lepo videti na stenah hiš od bogatih ljudi. To so v glavnem fotografije iz sveta mode, kot je mlada Kate Moss, ki jo je posnel Albert Watson in je bila prodana za 25 tisoč dolarjev.

V Galeriji Atlas Photography v Londonu, ki razstavlja sodobne fotografije, Ben Burdett razlaga, da so za ljudi, ki se poklicno ne ukvarjajo z umetnostjo, fotografije bolj pomembne in razumljive, cene pa so veliko nižje kot cene primerljivih del sodobnih umetnikov. Eamonn McCabe, nekdanji urednik fotografije na Guardianu, je prizanesljivo skeptičen, ko govorimo o zaslužkih fotografov. Po njegovih besedah bodo prodajalci veliko mrtvih fotografov dobro zaslužili, ni pa prepričan, da bodo s prodajo svojih fotografij lahko živeli fotografi, ki so še živi. Povpraševanje je po črnobelih fotografijah in nostalgiji.

Fotografije, ki so objavljene v časopisih, imajo relativno nizke cene, to velja tudi za takšne legende, kot je Robert Capa. Ljudje poznajo fotografije, ki so objavljene v medijih in jih ne obravnavajo kot umetnino, pojasnjuje Eamonn McCabe. Uspehi potujočih razstav, kot je World Press Photo Awards, in rast povpraševanja velikih galerij lahko pripomore, da bodo cene novinarskih fotografij začele rasti. V&A, ki je prvi muzej fotografij na svetu, namerava v jeseni 2018 odpreti novo center fotografij. S tem bodo več kot podvojili razstavni prostor.

Fotografije, ki so objavljene v časopisih, imajo relativno nizke cene, to velja tudi za takšne legende, kot je Robert Capa. Ljudje poznajo fotografije, ki so objavljene v medijih in jih ne obravnavajo kot umetnino.

Sophie Wright, direktorica na Magnumu, razlaga, da je veliko poročil o vlaganju v umetnost, ker te naložbe v razburkanih gospodarskih razmerah prinašajo zanesljive zaslužke. Ne glede na to je treba kupiti, kar imaš rad, ker bo treba s tem najbrž še dolgo po nakupu živeti. Umetnino je treba tudi ohraniti v dobrem stanju. Ena od možnosti, da je sončna svetloba ali vlaga ne poškoduje, je hramba za takšnim steklom, kot ga imajo muzeji.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.