Katalonija naj bi samostojnost razglasila že v ponedeljek

Španska vlada Mariana Rajoya referenduma ne priznava, na njeno stran stopil tudi španski kralj Filip VI.

Katalonski premier Carles Puigdemont je v televizijskem nagovoru ponovil, da bo uveljavil referendumsko odločitev o neodvisnosti Katalonije. Njegova vlada namerava v teh dneh odnesti rezultate referenduma v katalonski parlament in pripraviti deklaracijo o neodvisnosti. Dokončno odločitev o datumu razglasitve samostojnosti Katalonije, naj bi sicer že včeraj sprejeli vodji poslanskih skupin separatističnega zavezništva Junts pel Si (Skupaj za da) in leve stranke CUP (Candidatura d'Unitat Popular). Mireia Boya, poslanka stranke CUP, pa je na Twitterju razglasitev neodvisnosti napovedala za ponedeljek, kar so povzeli tudi številni mediji.

Puigdemont je v nagovoru špansko vlado pozval k dialogu in pripravljenosti na dogovor, na strani španskega premierja Mariana Rajoya pa vztrajajo, da mora Katalonija najprej spoštovati zakonodajo, šele potem bodo lahko začeli z dialogom. Mariano Rajoy nedeljskega referenduma o neodvisnosti namreč ne priznava, saj referendum glede na špansko ustavo ni bil zakonit. Katalonija pa se sklicuje na pravico do samoodločbe.

Katalonski premier je izrazil tudi obžalovanje zaradi torkovega govora španskega kralja Filipa VI., s katerim se je postavil na stran španske vlade Mariana Rajoya. Filip VI. je dejal, da katalonski voditelji ne upoštevajo vladavine prava in zagovarjal, da je potrebno ohraniti ustavni red Španije. Puigdemont je španskega kralja nagovoril z besedami: »Vaša včerajšnja odločitev je razočarala mnogo ljudi v Kataloniji.«

Mireia Boya, poslanka stranke CUP, je na Twitterju razglasitev neodvisnosti napovedala za ponedeljek.

Na dogajanje v Španiji se je odzvala tudi Evropska unija, ki se od katalonskega vprašanja poskuša distancirati, meni namreč, da mora Španija spor rešiti sama. Tako Evropski parlament, kot tudi Evropska komisija Španijo in Katalonijo pozivata k dialogu. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je dejal, da se mora Bruselj držati odločitev španske vlade in njihovega ustavnega sodišča. Komisija bi referendum priznala, če bi bil zakonit, torej v skladu v špansko ustavo, je poročal Guardian.

Za neodvisnost Katalonije je v nedeljo, 1. oktobra, glasovalo 90 odstotkov volilnih udeležencev, referenduma pa se je udeležilo 42,3 odstotkov volilnih upravičencev. V nasilnih napadih policistov, ki so okupirali volilna postajališča in katalonskim množicam s pretepanjem in streljanjem gumijastih nabojev poskušali preprečiti oddajanje glasov, je bilo ranjenih več kot 900 ljudi. V torek so se zaradi tega na ulicah Katalonije zbrale množice ter s cestnimi blokadami in shodi protestirale proti polocijskemu nasilju na nedeljskem referendumu.

Za neodvisnost Katalonije je v nedeljo, 1. oktobra, glasovalo 90 odstotkov volilnih udeležencev, referenduma pa se je udeležilo 42,3 odstotkov volilnih upravičencev.

Katalonija pa ni edina španska niti evropska pokrajina, ki zahteva neodvisnost. V Španiji je takšna pokrajina še Baskija na severu. Težnje po avtonomiji je izrazila tudi Škotska, ki se želi ločiti od Združenega kraljestva. Na referendumu o neodvisnosti leta 2014 je 55 odstotkov glasovalo proti, kar Škote spodbuja k novem referendumu. V Belgiji si postopno osamosvojitev želi doseči Flandrija. Od Francije se želita ločiti otrok Korzika in Nova Kaledonija v jušnem Tihem oceanu, kjer bodo referendum o neodvisnosti imeli novembra 2018. Južna Tirolska si prizadeva za osamosvojitev od Italije, Ferski otoki na danskem otočju pa si najprej želijo novo ustavo, s katero bi dobili pravico do samoodločbe.

Vabljeni k branju nove Mladine, ki je posvečena Kataloniji in vprašanju njene neodvisnosti.