MLADINA Trgovina

KS, STA 

10. 10. 2017  |  Svet

Trump in Merkel zaostrila politiko priseljevanja

Donald Trump je v kongresu predložil prioritete politike priseljevanja, Angela Merkel pa je pristala na omejitev števila beguncev, ki vstopajo v Nemčijo

Ameriški predsednik Donald Trump.

Ameriški predsednik Donald Trump.
© flickr

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v nedeljo zvečer voditeljem kongresa poslala prioritete svoje politike priseljevanja, in sicer kot odgovor na željo demokratov, da se ohrani pravna zaščita za skoraj 700 tisoč nezakonitih priseljencev. Trump je namreč na začetku prejšnjega meseca odpravil Daco (program za zaščito otrok nezakonitih priseljencev), ki jih je ščitil pred deportacijo iz ZDA ter jim tam omogočal delo in bivanje. V programu je tako več kot pol milijona prej omenjenih nezakonitih priseljencev, ki so jih poimenovali “sanjači”, njihovo dovoljenje za delo pa poteče marca naslednje leto. Brez dogovora, ki bi omogočil, da v državi ostanejo, bivajo in delajo zakonito, jim grozi deportacija. 

Ob predložiti seznama prioritet je Trumpova administracija kongresu dala šest meseca časa, da sestavi zakon, ki bi jim “pomagal”. Želi namreč, da prav ta seznam predlogov usmerja reformo priseljevanja in osnutek zakona, ki bo zamenjal program Daca.

Seznam prioriet vključuje financiranje gradnje mehiškega zidu, zavrača denarno pomoč mestom, ki bodo priseljencem pomagala ter omejuje zakonito priseljevanje z obravnanjem manjšega števila prosilcev za zeleno karto (delovni vizum), tudi če gre za zakonca ali mladoletnega otroka sicer ameriškega državljana. Predlogi vključujejo tudi zahtevo po nekakšnem sistemu točkovanja, ki bi migrantom (ne)omogočil vstop v ZDA. Poleg naštetega pa Trumpova administracija na kongres naslavlja prošnjo za financiranje 370 novih sodnikov, tisoč odvetnikov, tristo zveznih tožilcev in dodatnih agentov Ameriške zvezne imigracijske policije (ICE).

Trumpova administracija se ne bo trudila, da bi nezakoniti priseljenci dobili ameriško državljanstvo, mogoča je samo nekakšna ureditev statusa. 

Na konferenčnem klicu z novinarji je v nedeljo zvečer svetovalec Bele hiše Marc Short pojasnil, da poslane zahteve administracije izpolnjujejo obljube Trumpa po omejitvi priseljevanja in s tem zavarovanja ameriških delavcev. Jasno je tudi izpostavil, da se ne bodo trudili, da bi “sanjači” dobili ameriško državljanstvo, dogovor bo mogoč samo glede ureditve nekakšnega statusa.

“Predsedniku sva povedala, da smo odprti za razumno varovanje državnih meja, toda ta seznam gre daleč od tega, kar je razumno. Predlog sploh ne poskuša najti kompomisa,” sta se odzvala voditelja demokratov v predstavniškem domu in senatu, Nancy Pelosi in Chuch Schumer. “Seznam vključuje tudi zid, ki je že bil odstranjen z dnevnega reda pogajanj. Če bi bil predsednik resen glede varovanja “sanjačev”, bi tudi njegovo osebje vložilo več truda, da bi se to tudi uresničilo,” sta po poročanju Guardiana in mednarodne tiskovne agencije Reuters dodala Pelosi in Schumer.

Nemška kanclerka Angela Merkel.

Nemška kanclerka Angela Merkel.
© Armin Kübelbeck / WikiCommons

Novosti glede migrantske politike pa prihajajo tudi iz Nemčije. Kanclerka Angela Merkel (Krščanski demokrati - CDU) in Horst Seehofer (Krščansko socialna unija - CSU) sta v nedeljo po deseturnih pogajanjih dosegla dogovor o politiki priseljevanja. Merklova naj bi popustila in pristala na zahtevo CSU, da se število novih beguncev v Nemčiji omeji na 200 tisoč letno.

Nemčija bo število novih beguncev, ki lahko vstopijo v državo, omejila na dvesto tisoč letno.

Število beguncev, ki imajo možnost vstopiti na nemška tla, se je s tem dogovorom precej zmanjšalo, spomnimo se na kanclerkino t. i. politiko odprtih vrat, zaradi katere je od leta 2015 v Nemčijo prišlo več kot milijon prosilcev za azil. Sicer pa dogovor vključuje, da je lahko vsak prosilec za azil zavrnjen šele po individualni obravnavi njegove prošnje in ne že na meji. Nadzori na nemških mejah pa se bodo nadaljevali, dokler zunanja meja EU ne bo ustrezno zavarovana.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.