"Slovenija, od kod lepote tvoje?" se sprašujejo predsedniški kandidati in kandidatke

Koliko vedo predsedniški kandidati in kandidatke o okoljski politiki?

V letošnji predvolilni kampanji za predsedniške volitve pogrešamo stališča kandidatov in kandidatk do vprašanja podnebnih sprememb in okoljske politike. Tako meni tudi dr. Luka Omladič iz Filozofske fakulete, ki se na oddelku za filozofijo med drugim ukvarja z okoljsko etiko. Slednji je na svojem blogu objavil zapis z naslovom »Volitve 2017: Predsedniški kandidati o podnebnih spremembah«, vendar pod njim ni besedila. »Hotel sem napisati kritičen komentar o pogledu predsedniških kandidatov na najpomembnejše vprašanje prihodnjega razvoja sveta in države ter hitro ugotovil, da ga ne obravnavajo niti v svojih kampanijah, niti v medijskih soočenjih. Kandidati imajo očitno skupno točko, da o tem ne govorijo nič,« je komentiral.

Toda vloga predsednika Republike Slovenije na področju okoljskih politik ni zanemarljiva. Res je, da so njegove formalne pristojnosti na področju večine politik omejene, in okoljske politike pri tem niso izjema, nam pojasni doc. dr. Marko Lovec iz Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. »Vlada je tista, ki na podlagi večine v parlamentu izvaja tam sprejete zakone. Vlada na podlagi mandata tudi zastopa Slovenijo v pogajanjih o mednarodnih okoljskih sporazumih,« še doda.

A vendar Omladič meni, da je podnebje postalo eno najpomembnejših tvorišč globalne zunanje politike - slednje pa je domena tudi predsednika republike. »Kakšen ton bo predsednik ali predsednica izbirala v mednarodnih srečanjih? Bo nasproti podnebno konservativnim Trumpu ali Poljski diskretno tiho, ker meni, da pač ne gre za ključno vprašanje, ali bo na mednarodnem prizorišču jasen glas zahteve po ukrepanju?« se sprašuje. Poleg tega meni, da v Sloveniji predsednik predstavlja določene politične vrednote, ki so jih državljani zbrali preko izbire svojega kandidata. »Molk o podnebnih spremembah utrjuje prepričanje, da so, če lahko tako rečem, v Sloveniji drugorazredno politično vprašanje,« še dodaja Luka Omladič.

»Molk o podnebnih spremembah utrjuje prepričanje, da so, če lahko tako rečem, v Sloveniji drugorazredno politično vprašanje.« (Luka Omladič)

Vsem devetim predsedniškim kandidatom in kandidatkam smo poslali ista vprašanja. Želeli smo, da se opredelijo, kako vidijo vlogo Slovenije pri soočanju s podnebnimi spremembami, kako bi kot predsedniki in predsednice prispevali k reševanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb ter če se jim zdi pomembno prebivalce in prebivalke Slovenije ozaveščati o pomembnosti reševanja podnebnih sprememb. Dodatno vprašanje je dobil le Borut Pahor, ki smo ga vprašali tudi, kaj je po njegovem mnenju kot trenutni predsednik že naredil na tem področju. Na poslana vprašanja nista odgovorila le Boris Popovič in Andrej Šiško. Pojasnil, zakaj ne, nismo prejeli. Dr. Luka Omladiča smo nato prosili za komentarje njihovih odgovorov. Da bi se izgonili pristranskosti in morebitnemu favoriziranju posameznih kandidatov, smo Omladiču poslali zgolj citate odgovorov brez navedb, kateremu posamezniku oziroma posameznici pripadajo.

Večinoma splošni in površinski odgovori 

Slovenijo v povezavi s podnebnimi spremembami vsi kandidati in kandidatke vidijo predvsem kot lepo in zeleno deželo, ki jo je potrebno ohraniti za naslednje generacije. Zavedajo se obstoja podnebnih sprememb in menijo, da moramo na primer zmanjšati emisije toplogrednih plinov in preiti na obnovljive vire energije - vendar bolj konkretnih predlogov zanje večinoma ne navedejo. Veliko težo pripisujejo ozaveščanju Slovencev in Slovenk, ker menijo, da lahko predvsem vsak posameznik veliko pripomore k reševanju podnebnih sprememb, tako da spremeni nekatere življenjske prakse. Vse to so zelo splošni in površinski odgovori. Pa poglejmo, kako so se odrezali pri konkretnejših, vsebinskih ... 

SUZANA LARA KRAUSE

Kako vidite vlogo Slovenije pri soočanju s podnebnimi spremembami?

»Človeštvo okolje uničuje hitreje, kot se je to sposobno obnavljati. Začeti moramo živeti z mislijo na prihodnost, da bodo tudi prihodnje generacije lahko živele tu in uživale v lepotah naše dežele. Pri podnebnih spremembah si ne smemo zatiskati oči, ampak se z njimi soočiti in pripraviti vizijo prehoda na obnovljive vire energije. Ptiči pa se bodo tudi naučili, kako leteti mimo vetrnic.«

Luka Omladič: »Pravičnost do prihodnjih generacij je pomembna moralna motivacija ravnanja glede podnebnih sprememb. Če gre za vlogo Slovenije kot države, pa ta ravno ne sme biti omejena le na »življenje in lepote« tu – če razumemo pravičnost med generacijami, moramo razumeti tudi globalno pravičnost. Prehod na obnovljive vire je nujen, vendar je čas, ko bi bila to vizija, že minil, smo v času operativnih strategij prehoda. Vetrnice je mogoče in treba graditi na območjih, kjer ima to kar najmanjši vpliv na ptice, namesto zanašanja na njihove »učne zmožnosti«. Če je iskal primer, je sicer v Sloveniji večji potencial za izrabo sončne energije.«

"Ptiči pa se bodo tudi naučili, kako leteti mimo vetrnic." (Suzana Lara Krause)

Kako bi kot predsednica prispevali k reševanju podnebnih sprememb?

»Podpirala in spodbujala bom ozaveščanje o dobrih praksah, ki jih lahko vsak posameznik uvede v svojem življenju. Pri nas doma recikliramo, strogo ločujemo odpadke, ne kupujemo izdelkov z odvečno embalažo, v trgovino gremo s svojo platneno vrečko in na sprehodu poberemo iztrebke svojega psa. Tudi sinova učim, da sta varčna z vodo pri pomivanju posode in umivanju zob ter ugasneta luč, ko gresta zadnja iz prostora. Če se le da, se po opravkih odpravim peš ali s kolesom. V seštevku imajo take drobne spremembe veliko večji pozitiven učinek, kot se morda zdi na prvi pogled. Spodbujala bom tudi dialog in iskanje rešitev za čimprejšnji prehod na trajnostne vire energije in strog zunanji nadzor nad potencialnimi onesnaževalci, ki imajo lahko grozne posledice za zdravje ljudi in našega okolja.«

Luka Omladič: »Pobiranje pasjih iztrebkov je lepa praksa, vendar nima večjega vpliva pri reševanju vzrokov podnebnih sprememb. Resen vzrok pa je, tudi z velikimi količinami iztrebkov, živinoreja. Prav tako je lepo, da želijo biti politični voditelji zgled, vendar je njihova moč večja, zato naj jo izkoristijo še kako drugače kot le v obliki osebnega zgleda. Bi bila pa vsekakor dobra gesta, če bi predsednica za svoje prevoze kar se da uporabljala kolo in s tem mogoče pripomogla k izboljšanju kolesarske infrastrukture.«

ANGELCA LIKOVIČ

Kako bi kot predsednica prispevali k reševanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb?

»Z osveščanjem in zgledom. Tudi kot predsednica bom še naprej vrtnarila in se držala načela, ki so me ga naučili starši: hrane ne meči stran! Brezvestnim onesnaževalcem bo treba bolj stopiti na prste.«

Luka Omladič: »Od političnega voditelja pričakujemo še več od osveščanja in zgleda, namreč podnebno politiko. Če se bo že osredotočila na prehrano, bi predsednica lahko promovirala brezmesno dieto, iz prej navedenega razloga, saj je živinoreja pomemben faktor podnebnih sprememb.«

BORUT PAHOR

Kaj ste kot trenutni predsednik Slovenije že naredili na tem področju?

»Že doslej sem [kot predsednik republike opozarjal] na Slovenijo kot zeleno, zdravo in trajnostno naravnano državo in to bom počel tudi v prihodnje. Všeč mi je, da ljudje vse bolj razmišljajo o varni hrani, domači pridelavi ipd. - prehranska varnost se mi zdi eden izmed pomembnih pogojev zagotavljanja varne prihodnosti in Slovenija je v tem lahko zelo dobra. Zelena Slovenija pa mora postati več kot samo všečen slogan - biti mora naš način življenja. Raje tako, da manj težav povzročimo in ne le, da jih skušamo za nazaj popravljati. S tem mislim predvsem na okoljsko odgovorne rešitve v mobilnosti in rabi energije nasploh - država mora ponuditi ustrezne možnosti, morda tudi nekoliko stimulirati njihovo rabo, nato pa bodo ljudje gotovo znali izbrati. Slovenci smo varčni ljudje in to se kaže kot dober temelj za pravilne usmeritve v teh rečeh.«

Luka Omladič: »Vsekakor promet je sektor, kjer je v bilo zadnjem obdobju povečanje toplogrednih izpustov največje. Toda, ker velik del prometne obremenitve predstavlja tovorni in tranzitni promet, »slovenska varčnost« in »znati izbrati« najbrž ne bo zadostovalo.«

LJUDMILA NOVAK

Se vam zdi pomembno prebivalce in prebivalke Slovenije ozaveščati o pomembnosti reševanja podnebnih sprememb?

»Zavedanje, da lahko človek s svojim ravnanjem v vsakdanjem življenju zelo veliko pripomore k učinkovitejšemu omejevanju toplogrednih plinov, varčnejši porabi električne energije itd., je bistvenega pomena. Kot predsednica republike bi s svojim zgledom promovirala življenje in ukrepe, ki vodijo v družbo trajnostnega razvoja in ohranjanja našega naravnega okolja.«

Luka Omladič: »Ker ni povedano, kakšno življenje in ukrepi, po njenem mnenju »vodijo v družbo trajnega razvoja«, ni mogoče soditi, kaj bo zares »promovirano.«

MAJA MAKOVEC BRENČIČ

Kako bi kot predsednica prispevali k reševanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb?

»Prihajam iz manjšega slovenskega kraja Borovnice, kjer smo vedno znali čuvati naravo, se iz nje tudi učiti. Krožno gospodariti celo takrat, ko o tem še sploh ni bilo govora. Ohranjanje zelene Slovenije povezujem tudi z zdravim življenjskim slogom in odgovornostjo do okolja na vsakem koraku. Pri tem se mi zdi najbolj pomembno, da o tem učimo tudi otroke, mlade. Slišati se mora glas predsednice oz. predsednika države o boju proti podnebnim spremembam. Potrebni so usmerjeni ukrepi politike in zadostni viri za podpiranje izvajanja in skladnosti teh ukrepov.

"S povečevanjem energetske učinkovitosti in povečano rabo obnovljivih virov energije lahko pridemo do odmika od neučinkovitih elektrarn in industrijskih instalacij." (Maja Makovec Brenčič)

Rešitve je treba iskati denimo na področju energetske učinkovitosti, trajnostne rabe tal v mestih in na podeželju, v boljšem ravnanju s komunalnimi odpadki ipd. S povečevanjem energetske učinkovitosti in povečano rabo obnovljivih virov energije lahko pridemo do odmika od neučinkovitih elektrarn in industrijskih instalacij. Kot predsednica bom zato na različne načine opozarjala na medgeneracijsko in globalno odgovornost do okolja – tako doma kot mednarodno.«

Luka Omladič: »Edina jasno omeni medgeneracijsko in globalno pravičnost, ki sta dejansko temelja vsakega pravičnega svetovnega podnebnega dogovora. To je zanimivo izhodišče za opredelitev podnebne zunanje politike (kako vidi pozicije različnih držav, kaj naj bi Slovenija zastopala v znotraj-EU podnebnih pogajanjih), v katerega pa se žal odgovor ne spusti.«

MARJAN ŠAREC

Kako bi kot predsednik prispevali k reševanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb?

»Če se Slovenija resnično želi pripraviti na podnebne spremembe, ki jih že lahko čutimo, izkoristiti priložnosti za gospodarski razvoj, katerega zahtevajo podnebne spremembe, potem si moramo to pot jasno začrtati in tudi delati konkretne korake. Tukaj vidim nalogo predsednika, da opozarja, se redno dobiva s stroko s tega področja, predstavniki kmetov, vlade in gospodarstveniki ter upravičeno pričakuje od vlade in parlamenta, da začne strateško ukrepati.

"Slovenija ima že dolgo časa kar visoke okoljske dajatve, v vseh dokumentih je zapisano, da naj onesnaževalec plača." (Marjan Šarec) 

Med drugim mora Slovenija nameniti več sredstev za raziskave in razvoj v inovacije na tem področju, vlagati v energetsko prenovo javnih stavb, si določiti realen cilj za postopni prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije in bistveno povečati vlaganja v obnovljive vire energije, ki so zaradi hitrega razvoja tehnologije na vseh področjih vedno bolj učinkoviti. Vzpostaviti je potrebno podporne sisteme in infrastrukturo, spodbujati električno mobilnost, gradnjo železniške infrastrukture, se prilagoditi v kmetijstvu, se zavedati, da se poletna turistična sezona zaradi višjih temperatur podaljšuje, ipd. Sredstva torej so. Slovenija ima že dolgo časa kar visoke okoljske dajatve, v vseh dokumentih je zapisano, da naj onesnaževalec plača. A problem je, ker se vsa pobrana sredstva ne namenijo za področje prilagajanja na podnebne spremembe, temveč so del integralnega proračuna in se porabijo za različne stvari.« 

Luka Omladič: »Strukturiran odgovor nekoga, ki v bistvu pozna parametre klasičnih vladnih podnebnih politik.«

ROMANA TOMC

Kako vidite vlogo Slovenije pri soočanju s podnebnimi spremembami?

»Slovenija je v času, ko je predsedovala Evropski uniji (v prvi polovici leta 2008), dosegla pomembne preboje na okoljsko- podnebnem področju, saj si je tudi kot enega izmed temeljnih petih ciljev za čas predsedovanja zadala, da Evropska unija kot celota stori korak naprej v reševanju energetsko-podnebnih vprašanj. Ker sem imela to priložnost, da sem lahko delala z vlado, ki je predsedovala EU, naj nekoliko pohvalim dosežke, ki smo jih storili takrat. V postopku soodločanja z Evropskim parlamentom smo namreč uspeli doseči potrditev takrat štirih ključnih aktov: direktivo o odpadkih, ki je uvedla bolj kakovostno ravnanje z odpadki, uredbo o živem srebru in direktivo o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, ki sta uredili bolj varno ravnanje z zdravju zelo škodljivimi snovmi, ter direktivo o vključevanju emisij iz letalskega prometa v shemo trgovanja z emisijami (ETS), ki predstavlja enega ključnih ukrepov za celovito zmanjševanje emisij CO2. Sprejeta je bila tudi direktiva o kazensko-pravnem varstvu okolja, ki ravnanja zoper okolje, ki imajo uničujoče posledice za človekovo zdravje in okolje, opredeljuje kot hujša kazniva dejanja.

"Pred dobrim desetletjem smo dokazali, da smo kot država, čeprav majhni, lahko velik in pomemben igralec tudi na področju podnebnih sprememb." (Romana Tomc)

Žal je ta zagon, ki ga je Slovenija začela na področju okolja v letu 2008, skozi desetletje postopno pojenjal, tako da smo se sedaj znašli v situaciji, ko Evropska komisija proti Sloveniji vodi kar nekaj postopkov na področju okolja in prostora, prav tako so pred sodiščem EU vložene tožbe z visokimi denarnimi kaznimi proti Sloveniji, pri čemer ni zanemarljivo, da je okoljska politika te vlade kot kaže šibka, če vemo, da povprečen Slovenec za okolje preko dajatev prispeva več kot povprečen državljan EU. Še vedno pa menim, da smo pred dobrim desetletjem dokazali, da smo kot država, čeprav majhni, lahko velik in pomemben igralec tudi na področju podnebnih sprememb.«

Luka Omladič: »Hkrati pa je bila to vlada, ki je ukinila samostojni urad oziroma službo za podnebne spremembe.«