20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Brez volitev ni demokracije
Zakaj je pomembno, da ne prepustite odločanja drugim, pa čeprav vam noben kandidat ne ustreza
Morda pa je treba na volitve prav za to, da se doseže drugi krog, pred katerim se bosta morala tako favorit kot njegov najverjetnejši protikandidat jasneje obvezati pred volivci
Volilna abstinenca je resna stvar. Ko so bile pred dobrim mesecem volitve v Nemčiji, so bili nemški časopisi polni oglasov, v katerih so znani pisatelji, filozofi, politiki in drugi ugledni intelektualci pozivali k udeležbi na volitvah. Za kampanje – bilo jih je več, podpisniki pa so prihajali iz celotnega političnega spektra – so se odločili iz zavedanja, kot je pisalo v enem izmed (plačanih) oglasov, da umik v volilno abstinenco pomeni manjšo demokratičnost odločanja, da krni demokracijo, in predvsem – ker je voliti pravica, ki si je ne gre kar odvzeti. Lahko so izbire slabe, kompromisne, a abstinenca pomeni le eno: da se odločanju odpoveš in ga prepustiš komu drugemu. A kaj jih je skrbelo? Da bi volilna udeležba padla pod 70 odstotkov. Udeležba je namreč pomembna, kaže zrelost in moč demokracije. Na koncu je volilo 76 odstotkov volivcev, s čimer Nemci niso bili zadovoljni. Pri nas so razmere resnejše: zadnjih predsedniških volitev leta 2012 se je namreč v drugem krogu udeležilo le 42 odstotkov volivcev. To je skrb zbujajoč podatek. In to besedilo je poziv k udeležbi na volitvah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.