Borut Pahor se v drugem krogu ne bo branil podpore Janeza Janše

Kaj kandidati pravijo po prvem krogu predsedniških volitev? 

Včerajšnjo razglasitev volilnih rezultatov je spremljala razočaranost predsedniških kandidatov in kandidatk nad nizko volilno udeležbo, slednja je bila 43,57-odstotna, kar je najmanj od vseh predsedniških volitev samostojne Slovenije. V drugi krog volitev odhajata aktualni predsednik republike Borut Pahor, ki je neuradno prejel nekaj manj kot polovico vseh glasov (47,07 %) in kamniški župan Marjan Šarec, ki je prejel skoraj 25 odstotkov glasov (24, 97 %). Vsi kandidati in kandidatke so pričakovali kakšen odstotek glasov več, vendar razočaranja niso želeli pokazati. Poglejmo si, kako so komentirali včerajšnji izid predsedniških volitev.

Borut Pahor je priznal, da ga je ujel trenutek žalosti, ker predsedniških volitev ni zmagal že v prvem krogu. Trdno je prepričan, da v drugem krogu z zmago ne bo imel težav, če se bo le potrudil obdržati zdajšnje volivce in pridobiti tiste, ki so v prvem krogu glasovali za ostale predsedniške kandidate in kandidatke. “Nisem sprinter, sem maratonec, vem da je treba teči do zadnjega koraka, da se lahko potem zmagovalno prečka ciljno črto.” Na svoji maratonski poti se ne bo branil niti podpore Janeza Janše. “Nikogar se ne bom branil in nobene podpore. Predsednik republike je predsednik vseh. Kdor je deležen podpore, jo mora vzeti skrajno resno in odgovorno.” Povedal je še, da bo na koncu sigurno prevagala njegova politična izkušenost in državniška vloga. “Imeti državnika na čelu, čeprav je sem in tja morda malo bolj poreden in drugačen od drugih, je vendarle za varno prihodnost toliko bolj pomembno,” je zaključil.

"Nikogar se ne bom branil in nobene podpore." (Borut Pahor) 

Marjan Šarec je predvsem poudarjal, da si želi nove politike z novimi obrazi, kot je sam. “Govori se tudi veliko, da so za menoj strici iz ozadja. Ampak tudi take obtožbe so odraz današnje politike in dokaz, da mora priti nova politika, da mora priti nov človek, ki se s tem ne ukvarja. Kajti to so zastareli vzorci, to so vzorci preteklosti, ki danes nimajo kaj iskati med nami. Če se bomo vedno zatekali v vprašanje, kdo je Janšev in kdo je Kučanov, ne bomo prišli nikamor,” je odločno komentiral. Kot velik uspeh si šteje, da je zbral več volilnih glasov kot vsi kandidati in kandidatke parlamentarnih strank skupaj. Čeprav meni, da ga mnogi v slovenski politiki podcenjujejo, pravi “da ni priplaval po župi” in da je kot župan Kamnika že marsikaj naredil. Po njegovo v drugem krogu ne bodo pretehtale izkušnje, ampak vsebina.

Če se bomo vedno zatekali v vprašanje, kdo je Janšev in kdo je Kučanov, ne bomo prišli nikamor." (Marjan Šarec) 

Tretjeuvrščena Romana Tomc (13,74 %) je priznala, da je računala na drugi krog, svoj neuspeh pa je pripisala predvsem javnomnenjskim raziskavam, ki v preveliki meri ustvarjajo pričakovanja volivk in volivcev. Prav tako je čutila, da mediji niso bili na njeni strani. Kljub vsemu je povedala: “Če pogledamo ta rezultat, potem imam jaz zmagovalno mesto med predstavniki strank, oba dva kandidata, tako Borut Pahor kot Marjan Šarec se deklarirata kot neodvisna kandidata, ampak jaz še vedno pravim, da v tej predvolilni kampanji ni bilo neodvisnih kandidatov.”

Ljudmila Novak je medijem zaupala, da je potrebovala kar nekaj poguma, da je vstopila v tekmo za predsedniški stolček, saj so Pahorju že od začetka napovedovali veliko zmago v prvem krogu. Na sklepanje o porazu desnice je dejala: “Ne vem jaz, kako vi to seštevate, saj Marjan Šarec se ne opredeljuje ne za levico ne za desnico in kot vidimo so tudi Boruta Pahorja podprli desni volivci, tako da ne moremo, kar tako primerjati. Predsedniške volitve so nekaj posebnega, aktualni predsednik je imel že od vsega začetka zelo visoko podporo, tako da me pravzaprav preseneti, da je padel pod 50 %.”

"Marjan Šarec se ne opredeljuje ne za levico ne za desnico in kot vidimo so tudi Boruta Pahorja podprli desni volivci." (Ljudmila Novak) 

Andrej Šiško, ki je presenetil s 2,22 odstotka pridobljenimi glasovi, teh predsedniških volitev ne priznava. Še več, meni da so bile protiustavne, nezakonite, nepoštene, nesvobodne in nepravične, ker ni moral sodelovati v vseh predvolilnih soočenjih. Temu se čudi, saj meni, da ne more biti za nikogar sporen. “To nima nič s skrajno desnico, mi smo Zedinjena Slovenija, mi zedinjamo levo in desno. Mi smo sredina. /.../ Mi smo sporni samo za tiste, ki načrtno delijo naše ljudi, naše državljane in državljanke na neke leve in desne, to je nesmisel, to je sramota in to je načrtna delitev ljudstva samo, da lahko ti ljudje, ki jih bom jaz imenoval banda kravatarska vladajo v našem imenu, v bistvu pa delajo proti nam, proti našim ljudem.”

Koprski župan Boris Popovič, ki je z 1,79 odstotka volilnih glasov za las premagal predstavnico največje vladne stranke Majo Makovec Brenčič, je trdno prepričan, da je predsednik države najpomembnejša politična funkcija v državi, a poudarja: “Biti predsednik države enemu narodu, eni državi, kjer je 46 tisoč otrok revnih, je sramotno.” Predvsem zaradi slednjega je kandidaral za spremembe. “Če je Marjan Šarec sprememba, ga bom podprl. Če je Marjan Šarec v resnici Milan Kučan, ne bom šel na volitve."

Največja poraženka predsedniških volitev Maja Makovec Brenčič svoj neuspeh - 1,72 odstotka volilnih glasov, pripisuje poznemu vstopu v kampanijo. Kljub vsemu ostaja odločna: “Vsi, ki vstopamo v to kampanjo imamo zagotovo najprej visoka pričakovanja, če ne, ne bi šli na to pot. In pomembno je, da smo vsi sporočili tisto, kar si želimo za vse državljane in državljanke - to je jasen, odločen program z jasno vizijo za Slovenijo, za vsakogar, ki mora verjeti, da znamo in zmoremo. Predvsem pa ta je ta glas bolj odločen. Vsi si želimo odločen predsedniški glas in tudi to je bil moj namen.”

Suzana Lara Krause, predstavnica stranke SLS, je v predsedniški bitko vstopila kot najmanj znano ime. Zadovoljna je, da je uspela prepričati 0,77 odstotka volivcev, hkrati pa je upala na višjo volilno udeležbo. “Že to, da je bila tako nizka volilna udeležba, me je presenetilo. Vseeno sem upala, da udeležba bo večja, da bodo ljudje pokazali, da si želijo neke spremembe, ali pa da se vsaj zavedajo, da samo komentiranje in pritoževanje pet let ni dovolj. Ko imaš možnost, da greš oddat svoj glas, bi to lahko storili.”

Angelca Likovič s svojimi družinskimi stališči očitno ni uspela prepričati Slovenije, po številu glasov (0,58 %) je pristala na zadnjem mestu. Hkrati je to najslabši rezultat v zgodovini predsedniških volitev, kar kaže tudi na slabo podporo njeni strani Glas za otroke in družine. Čeprav nad rezultatom ni bila razočarana, je priznala: “Klima v Sloveniji je taka, saj vemo, 20 let odkar smo v Sloveniji, prevladujejo liberalci, 20 let ne priznavajo družin, ne priznavajo naše vere, ne priznavajo naših vrednot.”