MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

8. 11. 2017  |  Družba

Ko ogoljufani delavci puščajo sporočila v Zarinih oblačilih

Obupani ogoljufani delavci tovarne, ki je v Turčiji šivala oblačila za Zaro, so z obvestili, ki so jih dali v žepe oblačil, opozorili, da za svoje delo niso dobili plače

Zarina trgovina

Zarina trgovina
© WikiCommons

Kupci oblačil blagovne znamke Zara v Istanbulu so v žepih našli sporočila delavcev tovarne, kjer so jih sešili, da za svoje delo niso bili plačani, poroča Associated Press. Ker na plačilo čakajo že od julija 2016 in ni videti, da ga bodo kmalu dobili, so odšli v trgovine in dali sporočila v žepe oblačil, ki so jih izdelali.

»Naredil sem ta izdelek zate, da ga lahko kupiš, za to pa nisem dobil plačano,« piše na listku. Trgovci v trgovini Zara podpirajo delavce in pritiskajo na vodstvo podjetja, naj jim poravna dolg. Delavci so bili zaposleni pri podjetju Bravo Textil, ki je čez noč prenehalo poslovati. Delavci pravijo, da jim lastnik dolguje plače za tri mesece in odpravnino. Po poročanju Independenta je podjetje Bravo izdelovalo tudi oblačila blagovnih znamk Mango in Next.

Iz družbe Inditex, ki je lastnica blagovne znamke Zara, so sporočili, da so izpolnili vse pogodbene obveznosti do podjetja Bravo. Zdaj se skupaj z družbama Mango in Next pogajajo z lokalno podružnico sindikata evropskih industrijskih delavcev IndustriALL o predlogu, da bi za delavce, ki so žrtve goljufive izginitve lastnika družbe Bravo, vzpostavili krizni sklad. S sredstvi iz tega sklada bi izplačali neizplačane plače, zavarovalne odškodnine, nadomestila za neizrabljen dopust in odpravnine delavcem, ki so bili zaposleni v času nenadnega zaprtja tovarne julija 2016. Več kot leto dni po zaprtju tovarne sklad še ni ustanovljen, oškodovani delavci od modnih podjetij, za katere so šivali oblačila, niso dobili nakazanega še nič denarja od prodaje oblačil, ki so jih sešili zanje.

Ni prvič, da je Zara tarča kritik. V preteklosti se je njen lastnik moral zagovarjati pred obtožbami, da uporablja suženjsko in otroško delo, da je za delo izkoriščal begunce iz Sirije, med katerimi so bili tudi mlajši od 15 let.

Septembra je 140 oškodovanih delavcev zato sestavilo peticijo Change.org. V tej peticiji, ki jo že podpisalo več kot 20 tisoč ljudi z vsega sveta, navajajo, da jim Inditex, Mango in Next prek sindikata IndustriALL ponujajo le četrtino tistega, kar jim pripada. Po podatkih kampanje Clean Clothes, ki se zavzema za izboljšanje pogojev dela v mednarodni industriji oblačil, delavci za šivanje oblačil za Inditex zahtevajo dobrih 2,7 milijona turških lir (609 tisoč evrov), kar je manj od 0,01 odstotka vrednosti neto prodaje Inditexa v prvi četrtini letošnjega leta.

Avtorji peticije navajajo, da globalne blagovne znamke poberejo večino dobička od proizvodnje oblačil. Podjetja, ki stojijo za njimi, kot je Inditex, vedno znova dokazujejo, da so oni tisti, ki imajo glavno besedo v panogi, kar pomeni, da odločajo pogojih v celotni verigi proizvodnje oblačil. Oškodovani delavci opozarjajo, da vedo, da jim je lastnik družbe Bravo ukradel plače, toda družbe Inditex, Mango in Next imajo moč in zmožnosti, da poskrbijo za odpravo škode.

Ni prvič, da je Zara tarča kritik. V preteklosti se je njen lastnik moral zagovarjati pred obtožbami, da uničuje okolje, izkorišča mlade oblikovalce in v pogodbenih tovarnah, ki zanj šivajo oblačila, dopušča slabe delovne pogoje. Obtožen je bil, da uporablja suženjsko in otroško delo, da je za delo izkoriščal begunce iz Sirije, med katerimi so bili tudi mlajši od 15 let. Zaradi dopuščanja slabih delovnih pogojev se je moral Inditex že zagovarjati na sodišču.

V tovarni Bravo je po podatkih Fast Company delalo 155 ljudi. Goljufivi lastnik je ob zaprtju tovarne julija lani pobral ves denar, ki so mu ga nakazala modna podjetja. Družba Inditex je s 7292 trgovinami največji prodajalec modnih oblačil na svetu. Lani je ustvarila 23,3 milijarde evrov prihodkov in 5 milijard evrov dobička. Prejšnji mesec je objavila sporočilo za javnost v katerem se hvali, da sodeluje z Mednarodno organizacijo za delo (ILO) in si tako prizadeva za izboljšanje pogojev dela v celotni verigi proizvodnje oblačil.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.