MLADINA Trgovina

Borut Mekina

22. 12. 2017  |  Mladina 51  |  Politika

Erjavec popravlja napako

Bo Slovenija priznala Palestino?

Zunanji minister Karl Erjavec je zaradi »bistveno spremenjenih okoliščin« vladi predlagal, naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Nazadnje je leta 2014 priznanje Palestine zahtevala Levica, po tem, ko se je kot prva izmed EU-držav za to samostojno odločila Švedska. S svojo pobudo so bili razmeroma uspešni – slovenski parlament je v začetku lanskega leta zares sklenil, naj naša država Palestino prizna do konca leta. A se je nato vlada odločila, da bo poskušala priznanje Palestine izvesti skupaj s še kako članico EU, kar pa se doslej ni zgodilo.

Nekatere države članice EU, kot so Slovaška, Češka, Malta ali Ciper – skupaj 9 –, so Palestino priznale še pred vključitvijo v EU, a EU si je v zadnjih letih prizadevala za enotno stališče. To je tudi razlog, zaradi katerega je Slovenija doslej omahovala. V zadnjih dveh letih so resda tudi drugi parlamentarci svoje vlade pozvali k priznanju Palestine. Francoski, angleški, portugalski in norveški parlament so k priznanju pozvali leta 2014, leta 2015 so se pozivom pridružili še grški in belgijski parlamentarci, a konkretnega koraka njihove vlade doslej niso storile. Čakanje na enotno politiko EU pa je iluzorno. Predvsem Nemčija in Italija namreč vztrajata, da bosta to državo priznali šele po tem, ko jo bo priznal Izrael.

Okoliščine naj bi se, pravi Erjavec, bistveno spremenile po nedavni odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preseli ameriško veleposlaništvo, kar ni v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN iz leta 1980, ki določa, da se status Jeruzalema ne sme spreminjati. Priznanje Palestine podpira tudi koalicijska SD, v največji vladni stranki SMC pa so razcepljeni. Premier Miro Cerar je denimo na nedavni razpravi vrha EU ocenil, da čas še ni primeren, predsednik parlamenta Milan Brglez pa je na srečanju s palestinskim veleposlanikom Salahom Abdelom Šafijemm, pristojnim za Slovenijo, dejal, da je slovensko priznanje zgolj vprašanje časa.

Slovenijo je Palestina priznala kot ena izmed prvih držav leta 1992 in pravica do samoodločbe, na katero se sklicujejo Palestinci, je tudi temelj slovenske državnosti. Četudi se zdi, da je Erjavec zdaj kot prvi izmed pristojnih pokazal večjo mero načelnosti, pa prav on nosi odgovornost za dosedanjo slovensko nenačelnost pri tem vprašanju. Leta 2012, ko je bil v vladi Janeza Janše Erjavec ravno tako zunanji minister, se denimo Slovenija ni pridružila veliki večini drugih držav v generalni skupščini OZN, ki so Palestini podelili status opazovalke. Erjavec neprepričljivo trdi, da za slovensko nepodporo Palestine v OZN tedaj ni vedel, ker ga ni bilo na seji vlade, ko je bila ta odločitev sprejeta.

Slovenija sicer podpira Palestino v njenem prizadevanju, leta 2011 smo recimo spremenili status palestinskega predstavništva v Rimu iz generalne delegacije v misijo, Slovenija je podprla tudi Goldstonovo poročilo v Svetu za človekove pravice leta 2009, slovenska predstavniška pisarna v Ramali je bila v tem času ravno tako povzdignjena v urad in tako naprej. Le še za zadnjo, formalno potezo je doslej vedno zmanjkalo poguma. Slovenija de facto seveda priznava in podpira Palestino, zato bi bilo tudi prav, da bi to dejstvo formalno razglasila v mednarodni skupnosti, namesto da se poskuša skrivati za drugimi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.