MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

9. 1. 2018  |  Svet

Družba, ki namerava rešiti vse težave sodobnega sveta

Odtujenost za družbo We Work ni notranja značilnost kapitalizma, temveč hrošč, ki ga je mogoče zlahka odpraviti

We Work v San Franciscu

We Work v San Franciscu
© Ed Schipul / Flickr

»Digitalni obrat« sodobnega kapitalizma z obljubami o možnostih za neposredno in stalno komuniciranje nas ni ravno obvaroval pred odtujevanjem drug od drugega. Sogovornikov imamo res veliko, naše zadovoljstvo je brezmejno, pornografijo si lahko hitro naložimo, a kljub temu pogrešamo pristnost in pripadnost. Poleg očitnih terapij za našo sedanjo krizo odtujenosti (več budizma, več pozornosti, več taborov za digitalno razstrupljanje) je digitalna avantgarda sodobnega kapitalizma razvila še dve rešitvi. Izvedenec Evgeny Morozov ju v Süddeutsche imenuje zasnova John Ruskin in zasnova Tocqueville.

Zagovorniki prve zasnove so želeli v svet tiskalnikov 3D, laserske tehnologije in digitalne freze prenesti filozofijo gibanja umetnost-obrt, s katerim sta pobudnika John Ruskin in William Morris poudarjala ročno delo. Ustvarjalni prostori (makerspace) in laboratoriji za ustvarjanje (fablab) naj bi postali zatočišče pred odtujenim pisarniškim delom in delavcem vrnili produkcijska sredstva.

Bistvo zasnove Tocqueville pa je z digitalnimi orodji pomagati ljudem, da se bodo srečevali v realnem svetu. Prek socialnih omrežij naj bi se našli enako misleči in ustanavljali skupine s ciljem vzpostaviti živo civilno družbo, kakršno je zagovarjal francoski politični mislec in zgodovinar Alexis de Tocquevilles. Spletna platforma Meetup.com, ki je bila ustanovljena z namenom omogočiti osebna srečanja, je dober primer za to. Ta spletna stran je imela pomembno vlogo za gibanje okrog ameriškega predsedniškega kandidata Howarda Deana pred volitvami leta 2004, pa za vzpon gibanja pet zvezd v Italiji, ki je bilo v času vzpostavitve Mettup.com samo skupina jeznih državljanov.

Na borzi je We Work vreden več kot največja nepremičninska družba, ki kotira na borzi, Boston Properties, pa tudi druge nepremičninske družbe, ki imajo v lasti veliko več pisarniških prostorov.

Od takrat je zasnova John Ruskin naletela na težave. Ustvarjalni prostori so vplivali na nekaj posameznikov, ki so bili izčrpani od pisarniškega dela, razjezili pa so tiste, ki niso imeli sreče, da bi imeli vsaj eno nesmiselno pisarniško službo.

Bistveni dogodek za zasnovo Tocquevilles se je zgodil konec novembra lani, ko je družbaMeetup objavila, da jo je prevzelo 20 milijard dolarjev vredno zagonsko podjetje We Work, ki kombinira masovne podatke (big data) in nepremičnine, da lahko ponuja »prostor in storitve«. To je nova različica ponudbe »programska oprema kot storitev« ali »infrastruktura kot storitev«, ki sta osnovna posla sodobne tehnološke industrije.

Z investitorji, med katerimi je tako ameriška velebanka Goldman Sachs kot japonska Softbank, ki je avgusta lani v podjetje vložila 4,4 milijarde dolarjev, je We Work več kot omrežje 170 stavb v 56 mestih in 17 državah. Na borzi je We Work vreden več kot največja nepremičninska družba, ki kotira na borzi, Boston Properties, pa tudi druge nepremičninske družbe, ki imajo v lasti veliko več pisarniških prostorov.

Temu je tako zato, ker se We Work trži kot tehnološka platforma enako kot družbi Uber in Airbnb. Visoka tržna vrednost temelji na domnevi, da bo We Work prevladala na trgu s storitvami, ne le na področju nepremičnin. Strankam bo pomagala na novo oblikovati pisarniške prostore in jih bolje izrabiti. Njen cilj je, da bo upravljanje s pisarnami in skladiščnimi prostori postalo informacijsko-komunikacijsko omrežje.

S svežim denarjem, ki so ga lani vložili vlagatelji, je družba We Work kupila stavbe, v katerih lahko zaposleni neposredno z delovnega mesta najamejo stanovanje. Odprla je fitnes in wellness center s savno in jogo. Kupila je šolo za programiranje za šolanje kadrov, ki jih bo potrebovala v prihodnje in bodo morali znati programirati. V New Yorku namerava odpreti zasebno šolo, v kateri bodo učence obravnavali kot »naravne podjetnike«, da bodo starši lahko pogosteje videli svoje otroke – pri delu.

Glavna novost družbe We Work je vendarle njeno trženje. V Silicijevi dolini tako rekoč ni podjetja, ki se ne hvali s svojimi humanitarnimi cilji. »Naša sedanja vrednost in velikost temeljita bolj na naši energiji in duhovnosti kot na naših prihodkih,« je pred kratkim dejal soustanovitelj družbe We Work Adam Neumann.

Glavna novost družbe We Work je vendarle njeno trženje. V Silicijevi dolini tako rekoč ni podjetja, ki se ne hvali s svojimi humanitarnimi cilji.

Neumann, ki prihaja iz Izraela in je del otroštva preživel v kibucu, gradi visokotehnološki kibuc brez nadležnega socialističnega egalitarizma, torej »kapitalistični kibuc«. Z masovnimi podatki namerava We Work rešiti vse probleme sodobnega življenja. Odtujenost torej ni notranja značilnost kapitalizma, ampak hrošč, ki ga je mogoče zlahka odpraviti.

Tako kot so se ljudje včasih srečevali in o vsakdanjih temah razpravljali v mestnih hišah, gostilnah in na trgih, namerava We Work postati »kraj, kjer se ljudje lahko srečujejo, se pogovarjajo, razpravljajo o novih idejah in razvijajo inovacije«. Kot razlaga sodelavec We Work Eugen Miropolski so »nepremičnine samo platforma za našo skupnost«. Tako nameravajo ljudem vrniti javni prostor, ki je bil v zadnjih desetletjih privatiziran. Vrniti ga ne namerava kot temeljno pravico, ampak kot poslovno storitev.

Ideja civilne družbe v obliki Meetup.com tako živi naprej v nepremičninah We Work. Boj proti odtujitvi je zdaj to, da bodo analizirali še več podatkov o izmučenih dušah kognitivnih delavcev. To so delavci, ki so hoteli prek človeške družbe pobegniti pred odtujenostjo samo zato, da bi ugotovili, da so delovna mesta preoblikovala njihovo zasebno življenje.

Pred 100 leti je Frederick Winslow Taylor iskal poti, kako v tovarnah izrabiti znanje delavcev. We Work pa živi od splošno dostopnih podatkov, ki so ves čas na voljo in jih večinoma brez vednosti ljudi uporablja. Pri tem ne ločuje dela od nedela. Medtem ko so v poznih 60. letih prejšnjega stoletja levičarski intelektualci svarili pred »socialno tovarno« oziroma razširitvijo dela, prevlade in nadzora iz tovarne na družbo, We Work trdi nasprotno: družba se vrača v današnjo tovarno, ki je sodobna pisarna, vendar pod pogoji, ki veliko elementov Taylorjeve paradigme krepi namesto, da bi jo razkrojil. S tem, ko je družba We Work prevzela Meetup je boj proti odtujenosti prešel v novo fazo, ki se imenuje Hipi Taylorizem, zaključuje Evgeny Morozov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.