MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

10. 1. 2018  |  Družba

Kam nas je pripeljalo prepričanje, da smo bogovi

Kar smo včasih privlačno imenovali »okoljevarstvo«, ni več dovolj, da bi se soočili z vse hujšimi ekološkimi krizami

© Pixabay

V kapitalistični družbi množične potrošnje smo priča zablodi, da bomo vsi srečnejši, če kupimo več, novejše, boljše izdelke. To trditev ves čas ponavlja komercialna propaganda, ki jo bolje poznamo pod imenom oglaševanje in marketing, piše profesor Robert Jensen. Čeprav je sam belec, opozarja na zablodo, da so belopolti ljudje vredni več od ljudi s temnejšo poltjo. Kot človek, opozarja na zablodo, da je prevlada industrializacije naša usoda.

Vse te zablode, ki potrjujejo hierarhije iz katerih izhajajo krivice, ga manj skrbijo kot zabloda sodobnega človeka, da za nas ne veljajo zakoni fizike in kemije, zato lahko živi prek meja naravnega okolja. Ta zabloda ni omejena na eno državo, eno skupino, eno politično stranko, je prepričanje ljudi v industrijski družbi, ki temelji na visoki porabi energije in visokih tehnologijah. To je zabloda, da smo božja vrsta.

Ideologija nadvlade človeka nas vodi do prepričanja, da nam pamet dovoljuje, da lahko prezremo meje, ki veljajo za vse oblike življenja. Kar smo včasih privlačno imenovali »okoljevarstvo« ni več dovolj, da bi se soočili z različnimi, vse hujšimi ekološkimi krizami, ki smo jim priča. To so podnebne spremembe, izumiranje vrst, erozija prsti, izčrpavanje podtalnice, kopičenje strupenih odpadkov in podobno.

V te težave nas je pripeljalo prepričanje, da smo bogovi. Vztrajanje pri tem prepričanju po besedah Roberta Jensena ni pot do rešitve. Živeti, biti bitje, ki obstaja v okviru meja naravnega okolja, pomeni, da bi morali dvomiti v trditve, da te meje lahko s čudeži odpravimo. Visoka raba energije, visoke tehnologije, svet, ki ga je oblikoval človek in v katerem živimo, nas lahko privede do prepričanja, da smo kot bogovi in tako sposobni oblikovati svet in svoje lastno telo.

Seveda zdravila, kirurški posegi in druge medicinske metode na neke vrste nenaraven način rešujejo in izboljšujejo naša življenja. Izpostavljanje teh vprašanj ne pomeni, da je lahko določiti mejo med tistim, kar je primerno in kar je napačno. Ko kdo od bližnjih umre, se vprašamo, kdaj so medicinski posegi, ki omogočajo podaljšanje življenja, ne da bi upoštevali, kako kvalitetno je to podaljšano življenje, napaka. Profesor Jensen je imel dolge pogovore s prijatelji in družinskimi člani, kje določiti mejo. O tem se ni pogovarjal samo zato, da bi sam prišel do jasnega stališča, ampak tudi zato, da bi ugotovil, kakšno je splošno mnenje.

V letu 2017 so Američani za kozmetične posege (kirurške in nekirurške) porabili več kot 15 milijard dolarjev.

Dejstvo, da je to mejo težko določiti, ne pomeni, da si tega vprašanja ne gre postavljati. Dejstvo, da očitno ni lahkega odgovora, ne pomeni, da si tega vprašanja ne smemo postaviti. Lepotne operacije so morda najboljši primer kulture, ki ne priznava meja. Vsa živa bitja enkrat umrejo, s staranjem se spreminjamo, mnogi ljudje se temu želijo izogniti z lepotnimi operacijami. V letu 2017 so Američani za kozmetične posege (kirurške in nekirurške) porabili več kot 15 milijard dolarjev. Kar 91 odstotkov teh posegov je bilo opravljenih pri ženskah. Za tovrstne posege se ljudje večinoma odločajo zato, da bi se prilagodili družbenim normam, ki veljajo za videz.

Na globalni ravni imamo pomembne dokaze, da je naša prihodnost negotova zaradi dejanj v prepričanju, da smo bog, ki smo jih začeli pred 10 tisoč leti z iznajdbo kmetijstva in okrepili z izrabo fosilnih goriv. Lekcija teh dejanj bi morala biti, da se poslovimo od »tehnološkega fundamentalizma« in sprejmemo dejstvo, da je treba živeti v okviru meja naravnega okolja na planetu.

Odstopiti bi morali od individualistične neoliberalistične ideologije ter globlje preučiti, kako je industrializirana moška prevlada v obliki patriarhata oblikovala naše kolektivno razmišljanje o spolih in identiteti, pa o položaju žensk in starševstvu.

V sistemih, ki so organizirani po hierarhiji in nagrajujejo prevlado, svoboda pomeni samo možnost nadzora drugih in sveta okrog sebe. Prava svoboda se ne skriva v iskanju možnosti, da bi se izognili mejam, ampak v poglabljanju našega razumevanja, kje je naše mesto v omejenem svetu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.