MLADINA Trgovina

Vasja Jager

12. 1. 2018  |  Mladina 2  |  Politika

Srbska posla

Zakaj si je Janez Janša sposodil 450 tisoč evrov od 32-letne prebivalke Republike srbske

Janez Janša v državnem zboru tistega dne, ko je moral pojasnjevati svoj odnos z Dijano Đuđić iz Prijedora, ki mu je posodila veliko denarja

Janez Janša v državnem zboru tistega dne, ko je moral pojasnjevati svoj odnos z Dijano Đuđić iz Prijedora, ki mu je posodila veliko denarja
© Borut Krajnc

S poslom z 32-letno Dijano Đuđić iz Prijedora sta se Janez Janša in SDS znašla v novi aferi, šlo naj bi za tokove denarja neznanega izvora. To je doslej največje znano posojilo, ki ga je katera od strank najela pri fizični osebi. Za nameček ta oseba prihaja iz tujine in nihče ne ve zagotovo, od kod ji toliko denarja in kako je sploh prišla v stik s SDS. Za slednjo so tovrstni očitki že stalnica. Od nezakonite trgovine z orožjem po osamosvojitvi, izčrpavanja državnih podjetij za izdajanje propagandnih brezplačnikov pa vse do nikoli pravnomočno razčiščene afere Patria se stranka – oziroma njen predsednik Janez Janša – otepa očitkov o sumljivih poteh svojega in strankinega denarja. Ne nazadnje zoper Janšo še zmeraj teče postopek za odvzem 400.000 evrov premoženja nezakonitega izvora. S kreditom, najetim pri Đuđićevi, on in njegova stranka nadaljujeta delovanje po ustaljenem vzorcu. In na robu zakonov.

Kot je razkril časnik Večer, je Janša osebno podpisal pogodbo z Đuđićevo. Ta se je obvezala, da bo SDS posodila 450.000 evrov v treh obrokih po 150.000, prva dva do 15. januarja. Za jamstvo je vzela 44-odstotni delež strankine družbe Nova obzorja, ki izdaja glasilo Demokracija in tabloid Škandal24. Obrestna mera na kredit je nenavadno nizka, vsega dva odstotka. Zato so se takoj ob razkritju pojavili sumi, da Đuđićeve pri poslu niso vodili ekonomski interesi. Svoj denar bi namreč lahko precej bolje oplemenitila v mnogih priložnostih, ki jih trenutno ponujajo trgi. Lahko bi ga na primer vložila v transakcije na borzah, ki še zmeraj tolčejo rekorde in za katere je donos v višini dveh odstotkov smešno nizek. Lahko bi ga vložila v nepremičnine, katerih vrednosti še zmeraj rastejo v nebo. Vendar ga ni. Odločila se je, da ga bo z minimalnim donosom posodila politični stranki v Sloveniji.

»Različna tolmačenja«

Seveda ima odvetnica iz Republike srbske vso pravico, da se sama odloči, kaj bo počela s svojim premoženjem. Na drugi strani pa je SDS kot politična stranka pri svojem poslovanju zavezana določilom zakona, ki znatno omejuje tovrstne posle. Tako je določeno, da »višina posojila posamične fizične osebe ne sme presegati desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno«. Kot je pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, to v praksi pomeni, da si politična stranka pri posamezniku ne sme sposoditi več kot 15.800 evrov. Janševa resnica je seveda drugačna. »Nam so pravniki pojasnili, da je omejitev glede vsote posojila, ki ga stranke lahko najamejo pri fizičnih osebah, računana drugače. Gre za različna tolmačenja,« je dejal predsednik SDS na novinarski konferenci po razkritju pogodbe z Đuđićevo. Pri tem pa pozabil, da je omejitev, na katero je opozoril predsednik računskega sodišča, leta 2013 s posebnim amandmajem v zakon o političnih strankah vnesla prav SDS z zaveznicami. Pod ta amandma je bil med drugimi podpisan tudi poslanec Janez Janša.

Zakon slovenskim strankam tudi prepoveduje pridobivanje sredstev za stranko iz tujine. Vendar so posojila fizičnih oseb opredeljena kot izjeme. »Dana posojila se ne štejejo za financiranje strank po tem zakonu.« Čeprav so se v javnosti pojavile interpretacije, da Janševa stranka že v izhodišču od bosanskosrbske odvetnice ne bi smela prejeti niti centa, to torej ne drži.

Ženska za posebne naloge

Precej pomembnejše je vprašanje, kje je omenjena odvetnica sploh dobila znesek, ki ga je posodila SDS. Njena poslovna zgodovina je namreč precej klavrna. Svojo pisarno ima registrirano v mestecu Prnjavor; podjetje se imenuje RK Biro in je bilo odprto šele lani, zato tudi še ni oddalo letnih poročil. Od leta 2016 pa sledi za Đuđićevo najdemo tudi v Sloveniji, kjer je delovala v treh podjetjih. Vsa so bila izpraznjena in likvidirana. Med njimi je Družba ŽML s sedežem v Celju, iz katere je Dijana Đuđić temeljito počistila vse premoženje, preden jo je poslala v stečaj. Stečajna upraviteljica Katja Skumavec je v svojem poročilu zapisala, da je zaman poskušala navezati stik z njo in da nikjer ni mogla pridobiti njenih kontaktnih podatkov. Upraviteljica je zato Đuđićevo naznanila ministrstvu za pravosodje. Obvestila je tudi finančni urad, ki je ugotovil, da je bila Družba ŽML eden od členov v razvejeni verigi davčnih utaj in da je pred državo utajila za več kot 305 tisočakov DDV.

Finančni urad je ugotovil, da je bila Družba ŽML Dijane Đuđić eden od členov v razvejeni verigi davčnih utaj in da je pred državo utajila za več kot 305 tisočakov DDV.

Vse torej kaže, da se Janševa posojilodajalka ukvarja s sumljivimi posli. Portal Siol.net je poročal, da naj bi imela Đuđićeva odprt račun pri banki NKBM, na katerega je naložila za 1,6 milijona evrov prilivov. V 2016 ji je mariborska banka račun zaprla, ker menda ni znala pojasniti, od kod izvira denar na njem. Zelo možno je, da je vsaj del sredstev izhajal iz davčnih utaj. Ne nazadnje je matično podjetje Dijane Đuđić v Prnjavoru med drugim registrirano za »dejavnosti davčnega svetovanja«.

Vedno so odgovorni drugi

Tudi njen posel s SDS bi bil lahko namenjen izogibanju plačila davkov. Janša je – s povsem resnim obrazom – namreč pojasnil, da se želi stranka umakniti iz zastavljene družbe Nova obzorja, ker »SDS ne želi biti lastnik podjetja, ki izdaja tabloid«. Pogodba z Đuđićevo naj bi SDS omogočila, da se v zameno za 450 tisočakov znebi svojega deleža. Ta bi pač avtomatsko pripadel posojilodajalki, potem ko Janševa stranka ne bi vrnila kredita. V praksi bi tako šlo za prodajo, ki pa bi bila na papirju prikazana kot unovčitev jamstva. Zato SDS ne bi bilo treba plačati davka od dobička, ki bi ga imela s kupčijo.

SDS je že začela s predvolilno kampanjo, ki pa ni zastonj:  Slovenijo so polepili s plakati

SDS je že začela s predvolilno kampanjo, ki pa ni zastonj: Slovenijo so polepili s plakati
© Borut Krajnc

Obstaja pa še ena možnost – da gre pri celotni zgodbi za pranje denarja. Fiktivna posojila so namreč eden najbolj priljubljenih mehanizmov za legaliziranje gotovine, pridobljene z nezakonitimi posli. Na primer z nedovoljenimi donacijami. Po podobnem načelu so potekale transakcije, zaradi katerih želi zdaj tožilstvo Janši odvzeti del premoženja. V enem primeru je sumljivi Janšev denar »izplaval« prek sestrične njegove soproge, v drugem pa prek kreditov, ki mu jih je posojal brat, poslovnež Rajko Janša. Zato je pričakovati, da bosta poleg računskega sodišča – ki je že napovedalo revizijo – posojilo Đuđićeve stranki Janeza Janše v skladu z zakonodajo preučila tudi Urad za preprečevanje pranja denarja in banka Sberbank, pri kateri ima SDS odprt račun.

A Janše to ne skrbi. Za zakonitost pogodbe je po njegovem odgovoren notar, ki jo je sestavil. Gre za Jožeta Sikoška, ki se je leta 2014 znašel v kriminalistični preiskavi. Overjal je namreč listine, s katerimi so sumljivi poslovneži skrivali premoženje pred svojimi upniki. Čeprav bi moral kot nosilec javnih pooblastil o sumih kaznivih dejanj obvestiti policijo.

Cilj posvečuje sredstva

»Potrebujemo denar za volitve, državnozborske in lokalne,« je Janša na novinarski konferenci pojasnjeval razloge za najem posojila. To vsekakor drži. SDS se je na novo prerazporeditev oblasti začela intenzivno pripravljati že pred letom dni. Financiranje okroglih miz, referendumskih kampanj, jumbo plakatov in alternativnih proslav državnosti zagotovo stane precej denarja. Še več sta ga najbrž zahtevala postavitev lastne medijske mreže in podpiranje kopice »neodvisnih« portalov, ki utrjujejo Janševa stališča in kult osebnosti. SDS je šele pred kratkim odplačala 1,35 milijona evrov kredita, za katerega je pri Abanki zastavila svoje prostore v Ljubljani. Janša je pojasnil, da si niso želeli nakopati nove hipoteke, zato so se odločili, da si sposodijo denar pri Dijani Đuđić. Je pa SDS dva meseca pred tem pri Abanki najela novo posojilo, ki ji omogoča postopno črpanje do 200.000 evrov sredstev in za katerega ji ni bilo treba zastaviti njene nepremičnine. Poleg tega stranka razpolaga z velikimi notranjimi rezervami. Po podatkih iz letnega poročila za 2016 je imela za 1,7 milijona evrov nerazporejenega dobička, kar je dobrega pol milijona več kot leto pred tem. Glede na podatek, da so s članarinami zbrali vsega 122 tisočakov, gre za zavidanja vreden in težko razložljiv uspeh.

Ob razkritju je Janša rekel, da je posojilodajalki pripravljen prepustiti celo svoje osrednje medijsko podjetje, ki izdaja strankarsko glasilo SDS. Lahko temu res verjamemo?

Janša tako v odločilnem volilnem letu mrzlično kopiči denar za naskok na oblast. Pri tem očitno ni pomembno, od kod ta denar prihaja. Tudi če je z osovraženega juga, zoper katerega tako rad udriha prvi slovenski nacionalist. In seveda njegovi alter egi, kot je še eden izmed množice Janševih slamnatih mož, nikoli razkriti »publicist« Tomaž Majer, ki je ob volilni zmagi Zorana Jankovića leta 2011 bentil nad »trenirkarji«. Sedem let kasneje pred novimi volitvami Janši srbski denar prav nič ne smrdi. Še več, posojilodajalki je pripravljen prepustiti celo svoje osrednje medijsko podjetje, ki izdaja strankarsko glasilo SDS.

Balkanska stranka

Po Večerovem razkritju je Janša zatrjeval, da svoje posojilodajalke vse do podpisa pogodbe sploh ni poznal. Stik z njo naj bi navezal direktor družbe Nova obzorja Mihael Hočevar. Temu naj bi torej uspelo to, česar ni zmogla stečajnica Družbe ŽML, ki je Đuđićevo iskala prek sodišča in ji brez uspeha pošiljala pošto v Republiko srbsko. Da bi pri navezovanju stikov s skrivnostno odvetnico iz Prnjavora pomagal še en strokovnjak za davčne utaje, nekdanji Janšev cimer na Dobu Rok Snežič, menda ni govora. Čeprav je Snežič že pred časom prenesel težišče svojih operacij prav v Republiko srbsko. Sam je vztrajno zatrjeval, da Dijane Đuđić ne pozna, vendar so ga na laž postavili novinarji oddaje 24 ur, ki so dokazali, da je z mlado odvetnico lani vsaj trikrat potoval v Republiko srbsko.

Rok Snežič in Janez Janša (v ozadju) na rojstnodnevni zabavi Snežičeve žene v mariborskem lokalu Trust 3. decembra 2017

Rok Snežič in Janez Janša (v ozadju) na rojstnodnevni zabavi Snežičeve žene v mariborskem lokalu Trust 3. decembra 2017
© Instagram Sabine Remar

Sicer pa ima na tem delu Balkana dobre povezave tudi sam Janša. Leta 2008 se je kot premier sestal s predsednikom vlade Republike srbske Miloradom Dodikom, kar je bila precej presenetljiva gesta, saj srbska entiteta ni uradno priznana državna tvorba. Toda Janša nikoli ni skrival naklonjenosti do avtokratskih populistov, kot je Dodik. Tako Dodik kot Janša uživata v razpredanju o teorijah zarot zoper njiju in udrihata po novinarjih, ki si drznejo opozarjati na njuno početje. »Nova epizoda vaše zarukanosti. Spomnite se, kako se je moralo Delo za podobna natolcevanja javno opravičiti,« je ob Večerovi objavi zaničljivo tvitnil Janša. Ali bi imel ista merila, če bi novinarji pri takšnem poslu ujeli katero od levih strank? Če bi na primer objavili pogodbo med SMC in neznanim birokratom s Kosova, ki bi stranki posodil pol milijona? Seveda ne.

Vendar druge stranke tovrstnih iger ne igrajo. Kljub splošnemu prepričanju o nizki ravni politične in korporativne kulture v Sloveniji. Pač pa jih igra zgolj SDS. In to že od samih začetkov samostojne države. Zato ima Janez Janša povsem prav, ko pravi, da pravna država pri nas ne deluje. Kajti če bi, bi bil izvor denarja, ki kroži okoli njegove stranke, že davno znan, krivci za vrsto afer pa pozvani k odgovornosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.