V imenu resnice

Tožbe zaradi dokumentarca

Konec lanskega leta je po istoimenski knjigi nastal igrani dokumentarni film V imenu resnice, v katerem Barbara Furjan predstavlja ozadje smrti brata Blaža, ki je po uradnih podatkih leta 1997 štiri dni pred koncem služenja vojaškega roka v vojašnici napravil samomor. Furjanova se že 20 let trudi dokazati, da je bil brat umorjen, v njegov umor pa domnevno vpleteni posamezniki oziroma paravojaške strukture blizu Janezu Janši. Trije od teh zdaj tožijo nastopajoče v dokumentarcu, ki so v izjavah namigovali na to.

Tožbo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve so vložili nekdanji pripadnik specialne enote Moris in Janšev dolgoletni sodelavec Darko Njavro, še en nekdanji morisovec Marko Poje in Franci Oražem. Toženi pa so nekdanji morisovec Mitja Kunstelj, novinarja Matej Šurc in Ciril Brajer, nekdanji obveščevalec Brane Praznik in nekdanji teritorialec Avgust Cvetežar.

Vse skupaj nekoliko spominja na afero Patria. Podobnosti sta dve. Prva je ta, da je zgodba v obeh primerih širšo javnost dosegla prek dokumentarnega filma – afera Patria se je začela z objavo dokumentarca Resnica o Patrii novinarja finske nacionalne televizije YLE Magnusa Berglunda. V tem dokumentarcu je bilo finsko orožarsko podjetje obtoženo podkupovanja, podkupnina pa naj bi šla v smeri tedanjega predsednika slovenske vlade Janeza Janše. V tej zadevi je stekel kazenski postopek, v katerem so bili Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič pravnomočno obsojeni, sodba pa je bila kasneje razveljavljena na ustavnem sodišču, ker je bilo po mnenju sodnikov premalo dokazov, da so navedeni storili kaznivo dejanje.

Podobnost dokumentarnih filmov V imenu resnice in Resnica o Patrii pa je tudi v tem, da je tedaj Janša sodno preganjal nastopajoče v dokumentarcu – vložil je odškodninsko tožbo zoper YLE, Berglunda, nekdanjega generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in direktorja sistemske tehnike Milana Švajgerja. Po prvostopenjskih obsodbah je višje sodišče pred tremi leti sicer izdalo oprostilne sodbe in Janši naložilo plačilo 27.800 evrov pravdnih stroškov vsem trem toženim strankam, ki jih je predsednik največje opozicijske stranke tudi nemudoma poravnal.