MLADINA Trgovina

Skupaj proti delavcem

Sodišče in gospodarstvo v zaroti proti delavcem?

Pred dnevi je Maja Megla, nekdanja novinarka časnika Delo, ki tega toži zaradi nezakonite odpustitve, v javnem pismu sporočila, da naj bi se bila država – točneje sodstvo v sodelovanju z družbo, ki obvladuje Delo – zarotila proti njej. Uprava Dela naj bi jo bila namreč poskusila oškodovati za pravično odškodnino z zlorabo »notranjih informacij«, pridobljenih od sodišča.

Zgodba gre takole. Družba FMR je po prevzemu časopisne hiše Delo pred dvema letoma začela množično odpuščati, v krajšem obdobju je tedaj odpustila več kot 40 zaposlenih novinarjev in honorarnih sodelavcev ter jih (deloma) nadomestila z novimi kadri. »Večina novinarjev se je z nekdanjim delodajalcem pogodila in odstopila od tožb, ker smo dobivali mnenja, da bomo tožbe izgubili. Peščica pa še vedno vztraja,« pojasnjuje Maja Megla. Že skoraj dve leti na sodišču vztrajajo štirje nekdanji zaposleni, časopisna hiša Delo pa je ves ta čas zavračala predloge za poravnavo, saj je pred sodišči dosegala ugodne rezultate. A le do nedavnega. Pred dnevi je višje sodišče odločilo, da je bilo odpuščanje množično in s tem protizakonito in da je Delo poskušalo obiti zakon tako, da je množino odpuščanje izvajalo v rokih, ki naj bi bili po zakonu dopustni. Prvostopenjskemu sodišču so višji sodniki naložili, naj tako odloči v preostalih odprtih primerih. Tako so določili prav v primeru tožbe Maje Megla.

A še preden je Megla oziroma so njeni zagovorniki izvedeli za to odločitev sodišča, je od Dela – prav tako drugi tožniki – prejela presenetljivo ponudbo za poravnavo. Čeprav je predlagala visok znesek, so ga pri Delu sprejeli. Naključje je potem hotelo, da njen odvetnik ni imel časa, da bi se pred sodiščem opravila ad hoc poravnava na predlog Dela. Še isti dan popoldan ga je v pisarni čakala sodba, ki daje prav tožnikom.

Megla, ki se je poravnavi potem odrekla, opozarja, da so, kot kaže, pri Delu dobili informacijo o vsebini sodbe z nižjega sodišča, kamor je bila poslana, še preden so jo stranke v postopku zakonito prejele. Megla dodaja, da po informacijah iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije takšne »zarote« delodajalcev in sodišča proti delavcem niso redkost.

Hiter izračun pokaže, da bi Delo zaradi »notranjih informacij s sodišča« prihranilo vsaj 50 tisoč evrov, če bi v poravnavo nagovorilo štiri nekdanje zaposlene, ki ga tožijo. Drugače kot poprej, ko je poravnavo dosledno zavračalo, je v trenutku privolilo v poravnavo za približno tretjino zahtevane odškodnine (neizplačanih plač), poleg tega bi se s tem izognilo tudi denarni kazni za kršenje delovnopravne zakonodaje. Ali gre za »sodelovanje« na ravni poznanstev zaposlenih v pravosodju oziroma v odvetništvu in sodstvu ali za sistemsko izigravanje zakona, za zdaj ostaja nerešeno vprašanje. Oboje pa je enako nedopustno.

Pri Delu so sicer pojasnili, da je vrhovno sodišče v eni izmed tožb nekdanjih zaposlenih ravno te dni zavrnilo revizijo postopka, zato naj bi bile obtožbe zoper Delo preuranjene. A prav za to zadevo, ki je bila na vrhovnem sodišču, je višje sodišče pred dnevi v zadevi Maje Megla eksplicitno navedlo, naj se na prvi stopnji ponovno obravnava enako kot v zadevi Megla.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.