V 89. letu umrl akademik Veljko Rus

Rus je bil med drugim tudi urednik Revije 57 in Perspektiv

V 89. letu je umrl akademik Veljko Rus, so za STA potrdili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Sazu). Sociolog, redni in zaslužni profesor v pokoju na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je za delo Človek, delo in strukture prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Deloval je tudi kot urednik Revije 57 in Perspektiv.

Veljko Rus se je rodil 8. decembra 1929 v Višnji Gori. Maturiral je v Ljubljani na 1. gimnaziji, diplomiral na Katedri za čisto filozofijo Univerze v Beogradu in doktoriral na Katedri za sociologijo Univerze v Zagrebu. Med letoma 1957 in 1958 je bil na specializaciji v Poitiersu in Parizu, kjer je pripravljal doktorat s področja filozofije dela.

Leto pozneje je bil odstranjen z univerze zaradi neustreznih moralnopolitičnih stališč. Leta 1960 se je zaposlil na Višji kadrovski šoli v Kranju, kjer je predaval Sociologijo dela in izvajal empirične raziskave s področja organizacijske demokracije. Med letoma 1968 in 1969 je bil na specializaciji v ZDA na Columbiji v New Yorku, v Ann Arboru in na Berkeleyju, piše na spletni strani Sazuja.

Po vrnitvi je Rus na katedri za sociologijo v Zagrebu zagovarjal doktorsko tezo Odgovornost in moč v delovnih organizacijah. 1970 se je zaposlil na katedri za sociologijo v Ljubljani, kjer je predaval in raziskoval različne teme s področja sociologije organizacije. Po petih letih delovanja na fakulteti za družbene vede je bil ponovno odstranjen z univerze zaradi neustreznih idejnopolitičnih stališč. Po spremembi političnega režima se je vrnil na fakulteto za družbene vede, kjer je uvedel podiplomski študij iz menedžmenta neprofitnih organizacij.

Sam ali s sodelavci je objavil 192 strokovnih člankov in 30 samostojnih knjižnih del. Svoje prvo knjižno delo Človek, delo in strukture je objavil 1970. Zanj je 2013 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča.

Rus je deloval tudi kot urednik Revije 57 in Perspektiv, ki sta vzpostavili intelektualno angažirano kulturno in politično prizorišče v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

Izredni član Sazuja je postal 30. maja 1991, redni član 6. junija 1995. Rus je bil tudi častni član Slovenskega sociološkega društva, ambasador znanosti in ustanovitelj Raziskovalnega komiteja št. 10 (za industrijsko demokracijo) pri International Sociological Association.

Sam ali s sodelavci je objavil 192 strokovnih člankov in 30 samostojnih knjižnih del. Svoje prvo knjižno delo Človek, delo in strukture je objavil 1970. Zanj je 2013 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Samostojno je objavil še Socialna država in družba blaginje (1990), Podjetizacija in socializacija države (2001) in Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom (2009).

Preberite si tudi intervju, ki ga je z akademikom leta 2011 za Mladino opravil Marjan Horvat. "Svet moči se je začel, vsaj folklorno, podirati. Zdaj je treba postaviti samo še piko na i," je takrat med drugim dejal. Šest let prej se je z njim pogovarjal Jure Trampuš, takrat je za Mladino povedal, da je zanj slovenska levica preveč konservativna, slovenska desnica pa naravnost nazadnjaška: "Če pravim, da so levičarji konservativni, to seveda ne pomeni, da zagovarjam revolucijo. Revolucije se dogajajo le v nezrelih družbah. Sam še vedno zagovarjam tretjo pot kot edino pravo. Njena alternativa je brezpotje."

Prvi intervju z Veljkom Rusem, ki ga hranimo v spletnem arhivu Mladine, pa je z njim leta 2000 opravil Ali Žerdin, ko je sociolog in akademik med drugim pozval in predlagal odpoklic takratnega ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta.