Avstrijski zgled slovenski javni televiziji

Pred štirinajstimi dnevi je avstrijski podkancler, voditelj svobodnjaške stranke FPÖ Heinz-Christian Strache, na Facebooku objavil lažni oglas za avstrijsko javno televizijo ORF. Opremil ga je s sliko voditelja Armina Wolfa in pod njo zapisal: »Obstaja kraj, kjer laži postanejo novice.« Objavi je dodal oznako »satira«.

Toda na ORF niso imeli posluha za njegovo »šalo« in so na začetku tega tedna proti njemu vložili tožbo. Direktor Alexander Wrabetz je v izjavi za javnost zapisal, da je vicekancler »ORF z lažnim oglasom obtožil širjenja lažnih novic, laži in propagande« in s tem diskreditiral delo njenih 800 novinarjev, ki objavljajo na televiziji, radiu in spletu. Voditelj Wolf je proti Stracheju vložil zasebno tožbo, ORF pa toži tudi Facebook, ker ni umaknil sporne objave.

Vicekancler je v obleko preoblečeni neonacist, saj se je v mladih letih udeleževal taborov in vojaških urjenj, ki so jih v avstrijskih gozdovih prirejale skrajne desničarske organizacije. On in njegova stranka sta znana po nestrpnih izpadih do ranljivih družbenih skupin. Prav ta retorika je svobodnjakom na zadnjih volitvah prinesla 26 odstotkov glasov. Heinz-Christian Strache ni nepomemben politik, je eden najmočnejših mož v Avstriji. Kljub temu se ga na ORF niso ustrašili.

Slovenski ekvivalent avstrijskemu skrajnežu je predsednik SDS Janez Janša. Njegova politika je del istega globalnega vala desničarskega populizma kot Strachejevi svobodnjaki. Kot Strache tudi Janša zagovarja davčno razbremenitev najbogatejših in »očiščenje« sodstva. In tudi Janša s sovražnim govorom napada najranljivejše družbene skupine in vsakogar, ki se upa postaviti po robu njegovi nestrpnosti. Tudi novinarje in novinarke javne televizije, pri čemer so napadi predsednika SDS na RTV Slovenija dolgotrajni, njegova retorika pa še bolj neprimerna od Strachejeve. Janša in njegova stranka nacionalko vztrajno obtožujeta pristranskosti in laganja ter jo posmehljivo obkladata z vzdevkom »Hanzi TV«, vrhunec Janševih obračunov z nacionalko pa je bil tvit, v katerem je njeni novinarki Mojco Pašek Šetinc in Evgenijo Carl označil za »odsluženi prostitutki«.

Odziv RTV je bil neprimerno bolj mlačen kot sedaj reakcija ORF na Strachejevo »satiro«. Oziroma ga sploh ni bilo. Javni zavod, ki ga je takrat vodil Marko Filli, ni proti Janši sprožil nobenega postopka, pač pa sta morali novinarki vsaka zase vložiti zasebni tožbi, odškodninski in kazenski. Sodišče jima je prisodilo po 6000 evrov odškodnine, vse dosedanje Janševe pritožbe pa so bile zavrnjene kot neutemeljene. Kljub temu Janez Janša ostaja zaželen gost Televizije Slovenija, kamor prihaja v oddaje voditeljev Rosvite Pesek in Jožeta Možine. Javna televizija se s tem vedno znova izneveri solidarnosti do svojih zaposlenih in javnemu interesu, saj zagotavlja pozornost politiku z jasno izkazanimi protidemokratičnimi stališči.

In še nekaj, RTV s svojim odnosom do Janeza Janše izgublja dostojanstvo. Janša se je v državnem zboru javno hvalil, da že več kot dve leti ne plačuje RTV-prispevka in da isto svetuje drugim. Tudi glede tega so njegovi pogledi podobni Strachejevim; avstrijski svobodnjaki so že nekajkrat zahtevali odpravo obveznega prispevka gledalcev za ORF.

V skladu z globalnim zaostrovanjem populistične retorike postaja sovražni govor ključna metoda politike Janeza Janše. Vezjak je na blogu spomnil na njegove besede na strankini akademiji na Brdu. »Tukaj, na tej točki je potrebno opustiti t. i. politično korektnost, ker ničesar ne prinese, prinese samo zablode,« je dejal Janša.

Kljub temu predsednik vlade Miro Cerar in njegova stranka SMC nista jasno in nedvoumno obsodila sovražnega govora. Šele pred dobrim tednom je Cerar na vse stranke naslovil javni poziv, v katerem je politike pred volitvami pozval, naj bi »v naših javnih nastopih varovali človekovo dostojanstvo in spoštovali človekove pravice«. Poziv je vsekakor dobrodošel, a prišel je nekaj let prepozno.