3. "Bajni" profiti
Napačna trditev, da so cepiva ogromen vir zaslužka
Trditve v knjigi Mateje Černič. "Za boljše razumevanje problematike cepljenja, zlasti z vidika malodane fanatične in brezprizivne promocije cepiv kot življenje rešujočih, varnih in učinkovitih kljub obilici podatkov in študij, ki kazijo to splošno sprejeto podobo cepiv, se je potrebno vsaj mimogrede dotakniti tudi farmacevtske industrije ... farmacevtski kompleks s pomočjo instrumentalizirane in svojim interesom podrejene znanosti in izobrazbe premišljeno izgrajuje površnemu opazovalcu neprepoznaven sistem ustvarjanja percepcije o učinkovitosti, varnosti in izplačljivosti svojih proizvodov ... ob 13,8 milijardah dolarjev letnega prometa pač ne moremo trditi, da "cepiva ne prinašajo omembe vrednih zaslužkov" ali da "se cepiv sploh ne splača proizvajati". Trgovanje z zdravili je torej izjemno dobičkonosen posel ... Zlepljenost med zdravniki in farmacevtsko industrijo je postala standard ... Vsi ti podatki rišejo precej jasno sliko "neodvisnosti in znanstvenosti" medicinskega raziskovanja." (str. 326-332)
Avtorica posveti celotno podpoglavje, Spoj znanosti in farmacevtske industrije, domnevnim dobičkom, ki naj bi jih s cepivi ustvarila zdravstvo in farmacija. A čeprav skozi celotno poglavje namiguje, da znanost potrjuje učinkovitost in varnost cepiv le zato, ker so znanstveniki v primežu farmacevtske industrije, v celem poglavju ne opiše nobenega škandala ali sploh napačnega ravnanja farmacije v zvezi s cepljenjem. Poglavje je osredotočeno na višino globalnih zaslužkov farmacije in napake, ki so se pojavljale ob predpisovanju antidepresivov, čeprav nima nobena od teh stvari nobene zveze s cepivi in predstavlja popačeno sliko. Kakor že v poglavju Zmanjšanje umrljivosti, avtorica spelje temo pogovora s trditve, za katero trdi, da bo o njej razpravljala (povezava cepiv s zaslužki farmacevtske industrije) na trditev, ki s prvo nima močne povezave, a je z njo enostavno pridobiti bralce na svojo stran (obstoječi zaslužki in napake farmacevtske industrije). Bralec se lahko vpraša, ali je bila taka menjava teme morda potrebna, ker avtorica ni našla nobenih omembe vrednih napak farmacevtske industrije v povezave s cepivi.
Majhen delež zaslužka farmacije s cepivi
Edinokrat, ko so cepiva v poglavju sploh omenjena, avtorica pove le, da je globalni trg za cepiva v letu 2012 znašal 13,8 milijard dolarjev, kar naj bi po njenem dokazovalo, da so cepiva velik vir zaslužka za farmacevtska podjetja. Če gledamo le absolutne vrednosti, se nam običajnim ljudem z običajnimi službami seveda te zdijo ogromne, a kot globalni zaslužek v okviru zaslužka farmacije so ti zneski precej majhni. Več kot vsa cepiva skupaj je na primer znašal trg enega samega revmatološkega zdravila (Humira) ali enega samega zdravila proti hepatitisu C (Harvoni). Če bi farmacevtska industrija zgolj kratkovidno iskala dobiček v človeškem trpljenju, ne bi danes nikoli iskala cepiva proti hepatitisu C, saj ji bo tako cepivo uničilo desetkrat večji trg, kot ga bo ustvarila s cepivom. Vendar farmacevtske tovarne predvsem vedo, da bodo propadle, če bo njihova konkurenca boljša v iskanju novih, koristnih sredstev za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in zato vlagajo v razvoj. Na žalost cepiva, razen za najbolj razširjene bolezni, danes niso več v razvojnih načrtih farmacevtskih tovarn, zato mnoga cepiva danes razvijajo predvsem s podporo državnih sredstev in velikih dobrodelnih skladov (na primer Bill & Melinda Gates Foundation). Avtorica ne omeni, da cepiva predstavljajo izjemno majhen odstotek globalnega zaslužka in predstavi podatke v napačni luči. Čeprav je v letu 2012 globalni trg za cepiva znašal 13,8 milijard dolarjev, je celotni globalni trg za farmacevtske izdelke znašal 856,1 milijard dolarjev (1). Preprost račun nam pove, da cepiva predstavljajo zgolj 1,6% zaslužka farmacevtske industrije.
Večji problem v zadnjih desetletjih je postal dramatičen upad farmacevtskih podjetij, ki proizvajajo cepiva, saj mnoga podjetja zaradi premajhnega trga cepiv in visokih stroškov raziskav, razvoja in proizvodnje cepiv, le-to opuščajo (2).
Med nasprotniki cepljenja je seveda razširjeno mnenje, da so cepiva zarota farmacevtske industrije, ki jo zdravniki priporočajo zgolj zaradi lastnih zaslužkov. Tudi če zanemarimo problematično predstavljanje celotne industrije in posledično vseh ljudi v njej kot nemoralnih, škodoželjnih materialistov, ki so za zaslužek pripravljeni žrtvovati otroke, nam že malo bolj poglobljeni premislek da vedeti, da tak pogled ni racionalen.
Področje sodelovanja zdravnikov s farmacevtskimi družbami je pod skrbnim drobnogledom javnosti. Pri objavi vsakega raziskovalnega članka je potrebno razkriti vse morebitne povezave avtorjev s farmacevtskimi družbami in vsak avtor mora pred objavo podpisati izjavo o morebitnem navzkrižju interesov, vsi podatki se objavijo skupaj s člankom. Za preglednost sodelovanja so zavezane tudi farmacevtske družbe, ki morajo letno objavljati poročila o izplačilih zdravnikom za predavanja in druge storitve.
Stroški preventive in kurative
Poleg dejstva, da cepiva predstavljajo le malo več kot odstotek in pol globalnega zaslužka farmacevtske industrije, nam to pokaže tudi dejstvo, da je zdravljenje bolezni veliko bolj dobičkonosno kot njihovo preprečevanje.
Oglejmo si primer ošpic, čeprav enako velja za katerokoli bolezen, ki jo preprečujemo s cepljenjem. Kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam stane zgolj 10 evrov (3) (dajemo 2 odmerka, torej skupno 20 evrov, kar se pokrije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja), otroka pa zaščiti doživljenjsko proti vsem 3 boleznim z več kot 95% učinkovitostjo (4). Če pa otrok za ošpicami zboli in mora biti zaradi komplikacij hospitaliziran, se stroški zdravljenja hitro začnejo šteti v deset tisočih evrov oz. dolarjev (5). In taka usoda sploh ni redka. Po podatkih ameriških Centrov za nadzor bolezni (Centers for Disease Control, CDC) mora biti med obolelimi za ošpicami vsak četrti hospitaliziran (6), vsak 20. pa razvije pljučnico (4), pri kateri je potrebno še dodatno dolgotrajno zdravljenje. To so opažanja ameriške, dobro prehranjene in v splošnem zdrave populacije otrok. Podobna je situacija, če otrok zboli za mumpsom ali rdečkami, proti katerim bi ga zaščitilo isto cepivo.
Cepljenje je dejansko med najcenejšimi javnozdravstvenimi ukrepi, tako za bolnike kot za državo. Ameriška študija iz leta 2014 je na primer ocenila, da jim s finančnega vidika rutinsko cepljenje otrok le v kohorti otrok, rojenih leta 2009, prihrani 13,5 milijard dolarjev v neposrednih stroških za zdravljenje bolezni in dodatnih 68,8 milijard dolarjev posrednih stroškov za družbo, kakršni so na primer stroški bolniškega dopusta staršev, ki skrbijo za bolne otroke in stroški zvečane mortalitete in invalidnosti med temi otroci (7).
Če torej primerjamo stroške cepljenja s stroški zdravljenja, je več kot očitno, da so stroški cepljenja za večino bolezni nižji in posledično pametnejši ukrep kot zdravljenje bolezni, tudi če popolnoma zanemarimo trpljenje otrok ob prebolevanju bolezni in potencialnih hudih komplikacijah ali smrti. Če bi farmacevtska podjetja dejansko želela povečati svoj dobiček, bi morala nehati proizvajati cepiva in začeti spodbujati naravno prebolevanje okužbe med otroci.
Seveda ni potrebno niti omenjati, da slovenski zdravniki za cepljenje niso nič drugače plačani kot sicer, niti za to ne dobijo nobenega drugega nadomestila. V ZDA pa nekatere klinike na cepljenju celo izgubljajo denar, saj so stroški osebja za cepljenje višji od povrnitve s strani zavarovalnic (8).
1. IMS Health: Top 20 therapeutic classes in 2012
2. Offit PA. Why Are Pharmaceutical Companies Gradually Abandoning Vaccines? Health Aff [Internet]. 2005;24(3):622–30. https://www.medscape.com/viewarticle/504779
4. DE G. Measles Virus. Fields Virol. 2013;1042–69. https://www.cdc.gov/vaccines/pubs/pinkbook/meas.html
5. Thompson KM, Odahowski CL. Systematic Review of Health Economic Analyses of Measles and Rubella Immunization Interventions. Risk Anal. 2016;36(7):1297–314. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25545778
6. https://www.cdc.gov/measles/downloads/measlesdataandstatsslideset.pdf
7. Zhou F, Shefer A, Wenger J, Messonnier M, Wang LY, Lopez A, et al. Economic evaluation of the routine childhood immunization program in the United States, 2009. Pediatrics [Internet]. 2014;133(4):577–85. Available from: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24590750 http://pediatrics.aappublications.org/content/133/4/577.long
8. Glazner JE, Beaty B, Berman S. Cost of Vaccine Administration Among Pediatric Practices. Pediatrics [Internet]. 2009;124(Supplement 5):S492–8. Available from: http://pediatrics.aappublications.org/lookup/doi/10.1542/peds.2009-1542H http://pediatrics.aappublications.org/content/124/Supplement_5/S49
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.