4. Indijska paraliza
Trditev, da zaradi cepiv lahko zboliš
Trditve v knjigi Mateje Černič. "Pri vsakem cepljenju z živimi virusi lahko pride do tega, da cepljeni trosi viruse v okolico in virus otroške paralize ni nobena izjema … Cherkasova in sodelavci ... poročajo o primeru 7-mesečne necepljene deklice, pri kateri so se pojavili simptomi flakcidne paralize. Analiza blata je pokazala, da je bila dojenčica okužena s cepilnim virusom, natančneje z mutiranim virusom, ki se je razvil iz cepilnega virusa v cepivu Sabin … polia ni mogoče izkoreniniti ... "virusa otroške paralize ne moremo razglasiti za izkoreninjenega, saj je zaporedje njegovega genoma znano, moderna biotehnologija pa omogoča, da se ga kadarkoli ponovno ustvari in vitro"… Januarja 2012 je Indija obeležila prvo obletnico zadnjega primera okužbe z divjim virusom otroške paralize. Toda namesto divjih virusov je preko grotesknih cepilnih kampanij dobila drugo bolezen-akutno flakcidno paralizo (AFP). Bolezen, ki je klinično popolnoma enaka kot otroška paraliza, le da je dvakrat bolj smrtonosna … Program "izkoreninjenja otroške paralize" v Indiji poteka od leta 1994, predvsem kot posledica močnih mednarodnih pritiskov, čeprav otroška paraliza v Indiji ni predstavljala večjega problema. Agresivne cepilne kampanj so indijsko vlado stale več kot 2,5 milijardi ameriških dolarjev ter ji prinesle na deset-tisoče otrok, zbolelih ali celo umrlih za AFP." (str. 321-323)
Dvomimo, da bi se več deset tisoč otrok, ki jih je otroška paraliza pustila invalide in tisoči staršev, ki so zaradi nje svoje otroke izgubili, strinjalo, da “otroška paraliza v Indiji ni predstavljala večjega problema’’. Pojavnost paralitične oblike otroške paralize je bila dejansko v Indiji med najvišjimi na svetu in je predstavljala ogromen problem tako s finančnega, kot tudi in predvsem s humanitarnega vidika. V devetdesetih letih je v Indiji vsak dan ohromelo med 500 in 1000 otrok (1). S takšno pojavnostjo otroške paralize bi v Sloveniji vsako leto ohromelo 150-300 otrok! V luči teh številk je avtorična trditev, da otroška paraliza ni predstavljala večjega problema, resnično cinična.
Avtorica zelo arogantno in človeško neobčutljivo zanemari dejstvo, da je načrtna akcija proti otroški paralizi uspela stotisoče in miljone otrok rešiti pred invalidnostjo. Odkar se je leta 1988 skupščina Svetovne zdravstvene organizacije odločila izkoreniniti otroško paralizo, se je število primerov bolezni, ki jih letno opažamo po svetu zmanjšalo s preko 350.000 na le 37 primerov v letu 2016 (2).
Namesto jasnih epidemioloških dejstev v zvezi z otroško paralizo išče avtorica neuspeh cepljenja v tem, da cepljeni lahko trosijo viruse v okolico. Ne upošteva pa dejstva, da je bilo oralno cepivo proti otroški paralizi ustvarjeno prav s tem namenom in se tako bistveno razlikuje od ostalih cepiv. To cepivo se namreč uporablja v državah, kjer cepljenje vsakega pacienta posebej ni možno ali pa je zelo oteženo.
Cepivo proti otroški paralizi, ki ga uporabljamo v zahodnem svetu, je mrtvo cepivo, kar pomeni, da na noben način ne more povzročiti bolezni, proti kateri ščiti (3). Vendar pa tako cepivo pomeni, da je treba cepiti vsakega otroka posamično in z več odmerki (4). V razvijajočem se svetu, predvsem v Indiji, kjer je na tisoče otrok nedokumentiranih, osirotelih in živijo na ulici, je to popolnoma nemogoče. V teh situacijah se zato uporablja modificirano oslabljeno živo cepivo proti otroški paralizi, ki je v danih razmerah veliko bolj učinkovito.
Otroško paralizo povzroča poliovirus, ki se prenaša fekalno-oralno, kar pomeni, da ga oboleli izloči preko iztrebkov, nato pa se zaradi slabih higienskih razmer in neprekuhane vode z virusom okužijo tudi drugi (5). Ta način prenosa virusa je bil pri izbiri cepiva pametno izkoriščen. Oralno cepivo proti otroški paralizi vsebuje virus, ki je spremenjen tako, da ne povzroča bolezni, se pa prenaša na enak način. Tako lahko z oralnim cepivom v Indiji cepimo le nekaj otrok, zaradi higienskih razmer v njihovem okolju pa se cepivo prenese še vse ostale otroke, ki bi bili sicer humanitarnim delavcem popolnoma nedostopni.
Zaradi specifičnega prenosa oralnega cepiva proti otroški paralizi je nujno, da ti virusi ohranijo sposobnost razmnoževanja. To na žalost pomeni da obstaja izjemno majhna možnost, da med razmnoževanjem ta virus mutira in ponovno pridobi patogenost, ki je prej ni imel. Taki primeri so sicer izjemno redki, kar je očitno, glede na to, da lahko avtorica izpostavi le en individualen primer pri eni sami deklici, kjer je do tega prišlo. Paralitični polio zaradi cepiva se pojavi v enem primeru na skoraj 3 milijone, za razliko od divjega virusa pa z njim niso povezani nobeni izbruhi bolezni (3). Oralno cepivo odlično deluje v okoliščinah, ki njegovo uporabo zahtevajo, in je razlog, zakaj v Indiji že od 2011 nimajo več primerov okužbe z divjim virusom otroke paralize, čeprav so bili le nekaj let prej z več 100.000 okužbami med vodilnimi državami na svetu glede okužb (6). Z oralnim cepivom je bilo od leta 2000 po svetu cepljenih več kot 3 milijarde otrok, s čimer je bilo preprečenih več kot 13 milijonov okužb (7).
Svetovna zdravstvena organizacija je 23. septembra 2015 razglasila izkoreninjenje poliovirusa tip 2, saj od leta 1999 na svetu ni bilo primera okužbe z omenjenim virusom. Do sredine meseca maja leta 2016 je vseh 155 držav, ki uporabljajo oralno cepivo, cepivo s tremi virusi zamenjalo s cepivom z dvema virusoma. S tem se je vnos cepilnega poliovirusa tip 2 v naravo zaključil (8). O trditvi, da polio ne more veljati za izkoreninjenega, če poznamo zaporedje njegovega genoma, sploh ni potrebno izgubljati besed. Očitna razlika je med tem, da se virus prosto pojavlja v populaciji in povzroča bolezen in med tem, da zgolj poznamo njegovo gensko kodo. Če bi bila ta trditev resnična, bi lahko za marsikatero izumrlo vrsto trdili, da ni res izumrla, ker lahko z moderno tehnologijo rekreiramo njen genom, pa vseeno nikomur ne pride na misel, da bi trdil, da dinozavri ali neandertalci, katerih genom nam je znan, niso izumrli.
Zadnja napaka pa je v avtoričinem opisu akutne flakcidne paralize (AFP). Avtorica trdi, da gre za bolezen, ki je klinično enaka kot otroška paraliza, a dvakrat bolj smrtonosna. To nikakor ni res. AFP sploh ni bolezen, temveč znak bolezni, ki ga lahko povzročijo različne patološke spremembe spodnjega motoričnega nevrona, zastrupitev z nekaterimi snovmi, nekatere okužbe kot so lymska borelioza in japonski encefalitis in nekateri enterovirusi (9). Eden izmed teh enterovirusov je tudi poliovirus, a še zdaleč ni edini. Predstavlja le enega izmed več kot 100 različnih enterovirusov, za večino katerih nimamo cepiv (10). AFP torej ni neka nova bolezen, je le eden izmed možnih simptomov mnogih bolezni, ki se v Indiji in po svetu še vedno pojavljajo in jih s cepljenjem ni mogoče preprečiti.
Večina strokovnjakov meni, da je razlog, zakaj se povečuje število paraliz, ki jih ne povzroča otroška paraliza v tem, da je indijska vlada paralizi začela posvečati več pozornosti (11). Ko so 1997 sprožili program boja proti otroški paralizi, so tudi začeli popisovati in testirati popolnoma vse primere paralize, ne glede na to, kaj jih je povzročilo. Teh podatkov za leta pred tem zato nimamo, se pa z vse boljšim nadzorom in beleženjem od takrat število novo odkritih primerov povečuje. Hkrati se je z izkoreninjenjem poliovirusa sprostila biološka niša za ostale viruse, kar prav tako pojasnjuje paralizo, ki jo povzročajo drugi enterovirusi.
Viri:
1. John TJ, Vashishtha VM. Eradicating poliomyelitis: India’s journey from hyperendemic to polio-free status. Vol. 137, The Indian journal of medical research. 2013. p. 881–94. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3734678/
2. http://www.polioeradication.org/Dataandmonitoring/Poliothisweek.aspx
3. http://polioeradication.org/wp-content/uploads/2016/07/GPEI-cVDPV-factsheet_March-2017.pdf
5. Centers for Disease Control and Prevention. Poliomyelitis. Epidemiol Prev Vaccine-Preventable Dis. 2015;53:160. http://polioeradication.org/wp-content/uploads/2016/07/GPEI-cVDPV-factsheet_March-2017.pdf
6. http://world.time.com/2013/01/13/how-india-fought-polio-and-won/
7. http://www.who.int/features/qa/64/en/
8. Ramirez Gonzalez A, Farrell M, Menning L, Garon J, Everts H, Hampton LM, et al. Implementing the Synchronized Global Switch from Trivalent to Bivalent Oral Polio Vaccines - Lessons Learned from the Global Perspective. Vol. 216, Journal of Infectious Diseases. 2017. p. S183–92. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28838179
9. https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/18/11/11-1457_article
10. Durga Rao C, Yergolkar P, Shankarappa Subbanna K. Antigenic diversity of enteroviruses associated with nonpolio acute flaccid paralysis, India, 2007-2009. Emerg Infect Dis. 2012;18(11):1833–40. https://wwwnc.cdc.gov/eid/article/18/11/11-1457_article
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.