MLADINA Trgovina

Darja Kocbek

27. 3. 2018  |  Družba

Mladi Slovenci med najbolj vernimi v Evropi

Čez 20 ali 30 let bodo glavne cerkve v Evropi manjše, verniki pa bolj predani

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je med brezjansko mašo ob dnevu Marijinega vnebovzetja ostro napadel ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore med brezjansko mašo, kjer je ob dnevu Marijinega vnebovzetja med drugim ostro napadel ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok
© Uroš Abram

Študija, ki so jo objavili akademiki na univerzi St Mary's v Londonu in katoliškega inštituta Pariz, je pokazala, da Slovenija sodi med evropske države, kjer je najmanjši delež mladih v starosti med 16 in 29 let, povedal, da niso verni. Za verne se je opredelilo 38 odstotkov vprašanih. S tem deležem se je Slovenija uvrstila med države v Evropi, kjer je največji delež mladih vernih. Manj nevernih mladih kot v Sloveniji je le v Avstriji (37 odstotkov), Litvi (25 odstotkov) in na Poljskem (17 odstotkov). Na drugi strani je kar 91 odstotkov Britancev v starosti med 16 in 29 let izjavilo, da niso verni, z 80 odstotki jim sledijo Estonci, na tretjem mestu so s 75 odstotki Švedi.

Med mladimi Slovenci, ki so odgovorili, da so verni, jih je 59 odstotkov odgovorilo, da so kristjani. Več vernih mladih kot v Sloveniji se je za kristjane opredelilo le na Poljskem (83 odstotkov) in v Litvi (74 odstotkov). Najmanjši delež vernih mladih je kristjanov na Češkem (le 9 odstotkov).

Ni pa Slovenija na vrhu lestvice evropskih držav, ko govorimo o udeležbi pri rednih verskih obredih in molitvi. Da se verskih obredov udeležujejo tedensko ali pogosteje, je odgovorilo 7 odstotkov vseh, ki so se opredelili kot verni. Tedensko ali pogosteje jih moli 18 odstotkov. Cerkvenih obredov se nikoli ne udeležuje 29 odstotkov mladih Slovencev, ki se opredeljujejo za verne, da nikoli ne molijo, jih je odgovorilo 48 odstotkov.

Med mladimi Slovenci, ki so odgovorili, da so verni, jih je 59 odstotkov odgovorilo, da so kristjani.

Verskih obredov se največ udeležujejo Poljaki. Da se tedensko ali pogosteje udeležujejo verskih obredov, je odgovorilo 39 odstotkov Poljakov, da tedensko ali pogosteje molijo, pa 50 odstotkov. Nikoli se verskih obredov ne udeležuje 12 odstotkov vernih Poljakov, 17 odstotkov pa jih nikoli ne moli. 

Za katoličane se je v Sloveniji opredelilo 55 odstotkov mladih. Več mladih katoličanov je le na Poljskem (82 odstotkov) in v Litvi (71 odstotkov). V cerkev gre tedensko ali pogosteje 11 odstotkov mladih slovenskih katoličanov, nikoli pa 13 odstotkov. Zunaj verskih obredov jih tedensko ali pogosteje moli 25 odstotkov, 30 odstotkov pa nikoli.

Manj nevernih mladih kot v Sloveniji je le v Avstriji (37 odstotkov), Litvi (25 odstotkov) in na Poljskem (17 odstotkov). Na drugi strani je kar 91 odstotkov Britancev v starosti med 16 in 29 let izjavilo, da niso verni, z 80 odstotki jim sledijo Estonci, na tretjem mestu so s 75 odstotki Švedi.

Stephen Bullivant, profesor teologije in sociologije religije na univerzi St Mary’s v Londonu, je za Guardian dejal, da je mnogo mladih Evropejcev krščenih, potem pa nikoli več ne prestopijo praga cerkve. To kaže, da se kulturna religiozna identiteta ne prenese s staršev na otroke. Nov standard v Evropi je »nobena religija«, manjšina, ki je verna, pa se počuti, da plava proti toku. Čez 20 ali 30 let bodo po oceni britanskega profesorja glavne cerkve manjše, verniki pa bodo bolj predani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.