MLADINA Trgovina

Baterijske kure

Mogoče malce drugačen zapis ob sveže zaključenih velikonočnih praznikih; tednik Mladina je v zadnji številki objavil prispevek o sicer izjemno uspešni kampanji za odpravo baterijske reje (www.imasjajca.si), z naslovom »Baterijske kure«. V tem članku je novinar Mladine citiral stališče Uprave za varno hrano, da je „z nekaterih vidikov za dobrobit živali reja v kletki celo boljša možnost; dejstvo je, da je reja v kletkah zelo nadzorovana in da je zdravstveno stanje živali bistveno bolj obvladano kot na primer v prosti reji, kjer imajo kokoši možnost izvajanja cele palete naravnih vedenj, so pa bistveno bolj izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni in notranjim ter zunanjim zajedavcem“. Ja, to pravi Uprava za varno hrano (z dolgim polnim naslovom Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - URSVHVVR ). V bistvu nič čudnega, če pa glede na zapis očitno primarno ščiti hrano, in ne živali. A kaj pravzaprav pravi URSVHVVR? Da je naravno okolje za živali - nevarno, saj povzroča „celo paleto naravnih vedenj“. In s tem so povedali bistvo - živali v industrijski proizvodnji niso živali, temveč - industrijska predstopnja industrijske hrane, ki jo je potemtakem potrebno čim bolj produktivno industrijsko nadzorovati in čim manj omogočiti stik z naravnim okoljem.

Pred časom je v javnost prišel članek o izjemno slabih delovnih oziroma življenjskih pogojih delavcev v kitajskih pogonih, ki sestavljajo sestavne dele za Apple; po izjemno dolgem delovniku pridejo v ogromni delavski dom, kjer jih živi po 14 v sobi. Ti delavci torej živijo v dveh baterijskih rejah - v tovarniški, kjer so podvrženi izjemno hudemu repetitivnemu, dolgemu delovnemu tempu; in potem v delavsko domskemu, kjer jih natlačijo v sobe, da se čim prej rehabilitirajo za naslednjo rundo kapitalistične baterijske reje, le da v tej industriji ne prihajajo izpod baterijskega traku jajca, temveč sijoči pametni telefoni. A kakorkoli je za koga ta primerjava nečastna, je žalostno dejstvo naslednje: v obeh primerih gre za nadzorovano baterijsko rejo produkta; v obeh primerih je industrijski proces oblikovan tako, da je nosilec produkcije čim bolj odrezan od svojega naravnega okolja, in spremenjen izključno v - baterijsko produktno enoto.

Žalostno je, da moramo brati tovrstne argumente v prid baterijski reji živali v Mladini, časopisu z dolgo zgodovino družbenega aktivizma. Enako žalostno pa je tudi, da se živa bitja tako zlahka depersonalizira in spreminja v industrijsko potrošno robo. In naj nikar nihče ne bo naiven, da smo ljudje imuni na ta proces. Pa saj so mokre sanje uber kapitalistov prav popolnoma depersonalizirane in popolnoma regulirane produkcijske enote, kajne? Ja, veliko več imamo skupnega s kokošmi, ki ujete v kletke celo življenje opravljajo eno samo produkcijsko funkcijo, kot si želimo priznati. In zato je boj za odpravo baterijske reje z vidika človeka v bistvu boj za - človečnost v človeku. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.