Veliki brat vas opazuje

Privolitve, ki jih dajemo Facebooku ali Googlu, so videti malo pomembne in abstraktne. Zaprosila za dostop do naših podatkov, ki se prikazujejo na zaslonih in zaslončkih, so moteča, ponavljajo se, dokler ne pritisnemo »da«. Sicer se zavedamo, da smo s tem nekomu omogočili dostop do svojih osebnih podatkov, celo najintimnejših, kot je kraj, kjer smo, a se nam zdijo koristi zaradi te izmenjave večje od škode. Kaj pa si bodo pomagali z menoj, z enim od tisoč in tisoč uporabnikov, se verjetno sprašujemo. Toda velikani, ki v namenske programe vgrajujejo mamljive nove funkcije, računajo prav na to utvaro. Ali so minusi za nas nazadnje večji od plusov? Za Facebook, Google, Amazon, Airbnb, Uber … za danes največja podjetja na svetu, ni dvoma, da jim je internetna revolucija prinesla več dobrega kot slabega. Kaj pa vsem drugim?

Osebni podatki so abstraktna kategorija. Abstraktna kategorija so, vse dokler na zemljevidu ne vidiš 1,3 milijona pik, lokacijskih informacij, krajev, kjer si bil v zadnjih petih letih. Potem se vrnejo spomini z neverjetnimi podrobnostmi. Podatki, ki jih je novinar Mladine pridobil z Googlovega strežnika, kažejo, da je Google njegovo življenje v zadnjih petih letih v povprečju posnel vsaki dve minuti, točno 1.266.971-krat. Posnel je lokacijo, čas, smer, v katero je bil v tistem trenutku obrnjen, nadstropje, v katerem je bil, in njegovo aktivnost. Ali je miroval, bil na kolesu, se vozil z avtomobilom, vlakom ali avtobusom. »Sem hodim na dopust.« Skupaj 17 dni podatkov. »Tukaj sem največ, doma.« Na zemljevidu vidimo, da je njegov telefon v atriju preživel 296 ur, najpogosteje od 20. do 24. ure in od sedme do osme zjutraj. Na drugem mestu je služba. V petih letih je v severnem delu uredništva preživel več kot 300 dni, od tega 30 odstotkov v sredo. Veliko časa je prebil v parlamentu, 86 minut pa v kabinetu predsednika vlade. Bilo je aprila 2014 od 9.47. Pred tem je uporabil bankomat. Še pred tem je šel na kavo in WC. Obiskal je tudi cerkev. Nedavno je šel večkrat na fitnes. Google je doslej zbral že 15 milijonov terabitov podatkov v 15 informacijskih središčih po svetu, ki potrošijo več električne energije, kot je proizvaja jedrska elektrarna v Krškem.

Zgolj lokacijskih podatkov je toliko, da je mogoče z veliko verjetnostjo napovedati, kje bo ta novinar ob določenem času vsak dan v tednu. Potem so tukaj še vsi drugi podatki: kam je šel z letalom, kaj je kupil v zadnjih letih, katere informacije ga zanimajo. Poleg politike se zanima za akcijske igre, jazz, Google pravi, da so mu blizu tudi luksuzni izdelki, nogomet, strelske igre, tek in hoja. Gora informacij, ki jih ima samo Google o našem novinarju, je nepredstavljiva. A ta novinar je le eden izmed dveh milijard uporabnikov, ki so se strinjali s tem, da Google uporablja njihove osebne podatke. Potem pa so tukaj še vsi drugi. Ne samo Facebook. Raziskovalci s Kalifornijske univerze v Berkeleyju (projekt AppCensus) so analizirali skoraj 80 tisoč namenskih programov za sistem Android. Ugotovili so, da kar 2400 aplikacij, ki so bile nameščene 500.000.000-krat, lokacijo telefona pošilja tretjim podjetjem šifrirano, večinoma zato, ker gre za igre, namenjene otrokom, kjer je zakonodaja najstrožja. V njihovi podatkovni zbirki smo poiskali aplikacije z naslovom Slovenija in si eno od njih natančneje ogledali.

Imenuje se Slovenia Radios. Je brezplačna, ponuja pa priklop na najbolj priljubljene slovenske radijske postaje, kot so Val202, Radio1, Radio Center … Toda ponudba slovenskih radijskih postaj ni bila osnovni namen snovalcev programa, njihov glavni namen je bil, poleg prikazovanja reklam, tudi zbiranje osebnih podatkov. Ko si boste aplikacijo namestili in jo zagnali, bo začela podjetju Glispa iz Berlina, ki se ukvarja z »usmerjenim oglaševanjem« in »vzorčenjem«, na Stromstraße 11 pošiljati identifikacijsko številko vašega telefona, s tem pa podatek, kje ste, z natančnostjo nekaj metrov. Kot je mogoče sklepati iz objavljenih cenikov, je to lahko na trgu z milijoni uporabnikov precej lukrativen poslovni model. Avtorji aplikacije Slovenia Radios – naredili so še več podobnih aplikacij, od kvizov do novic – za mesečni paket lokacijskih podatkov tisoč uporabnikov od kupcev storitev dobijo po tri evre.

Podjetje Glispa pa je zgolj eno od več sto podobnih. Vzemimo drug primer, najbogatejša Slovenca, Izo in Sama Logina, ki sta razvila telefonske namenske programe z govorečim mačkom. Aplikacije Talking Tom sodeč po analizi raziskovalcev iz Berkeleyja pošiljajo identifikacijsko številko telefona in prstni odtis naprave – to so podatki o strojni in programski opremi – več kot 15 različnim podjetjem po vsem svetu. Talking Tom več podjetjem, tudi Googlu, pošilja celo enoznačno serijsko številko vašega telefona in tako imenovano številko IMEI, ki ju ni mogoče spremeniti. Milijarda evrov, kolikor je kitajsko podjetje plačalo za podjetje Loginovih, ni bila cena za program, ampak cena za podatkovni tok izredno občutljivih osebnih podatkov uporabnikov priljubljenih iger.

Če pustimo ob strani Google in Facebook, po svetu se danes s to trgovino ukvarja več kot tisoč podjetij. Nekatera izmed njih se hvalijo, da vsak dan sledijo več kakor 300 milijonom telefonov, od katerih dobijo 15 milijard lokacijskih podatkov na dan. Google lokacijo posameznega telefona posname 720-krat na dan, v eni od teh podatkovnih zbirk, o katerih so ta mesec pisali novinarji New York Timesa, pa so se znašli posamezniki, katerih lokacija je bila določena 14.000-krat na dan. Četudi je bila vezana na anonimno identifikacijsko številko, so novinarji zlahka rekonstruirali celo poti newyorškega župana. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na podlagi svojih stikov z drugimi informacijskimi pooblaščenci, predvsem evropskimi, pravi, da je »zbiranje podatkov, ki ga izvajajo spletni velikani, postalo tako množično in uporabniku zamegljeno, da si le stežka predstavljamo, kaj vse vedo o nas. Podatki se med storitvami prelivajo in združujejo na načine, ki si jih sploh ne predstavljamo.«

Tu je le nekaj primerov, kaj danes zmorejo informacijski monopolisti in s čim se informacijski pooblaščenci zdaj ukvarjajo: Facebook lahko za prijateljstvo ponudi osebo, s katero ste bili nedavno na isti lokaciji. Trgovec vam za nosečnost čestita prej, kot zanjo izve vaš oče. Booking.com vam lahko ponudi hotel v nekem kraju, kjer se zbirajo geji, čeprav mu niste povedali, da ste gej – in to na datum, ko ste si za pot v ta kraj kupili letalsko vozovnico prek Googlovega brskalnika Chrome. Na vašem računalniku se lahko pojavijo reklame za izdelek, ki ga je iskal sodelavec, s katerim ste bili dan pred tem na kosilu. »Lakota tehnoloških velikanov po naših podatkih, prek katerih nas profilirajo, podatki pa se uporabljajo za vse od prilagojenega in personaliziranega oglaševanja do poskusov vplivanja na politične odločitve – kot kaže primer Cambridge Analytica –, je presegla vse meje,« dodaja Prelesnikova.

Za Facebook, Google, Amazon, Airbnb, Uber … za danes največja podjetja na svetu, ni dvoma, da jim je spletna revolucija prinesla več dobrega kot slabega. Kaj pa vsem drugim?

Najpogosteje za te podatke danes plačujejo trgovska podjetja, da uporabnikom pošiljajo prikrojene reklame, ali pa jih uporabijo kot podlago za trženjske odločitve. IBM je recimo pred leti kupil aplikacijo, namenjeno prikazovanju vremena, The Weather Channel. Javnost se je sprva posmehovala tej nenavadni odločitvi, češ da so v IBM računalništvo v oblakih vzeli preveč dobesedno. A se je kmalu izkazalo, da je prednost tega namenskega programa v tem, da mora uporabnik za pridobitev vremenske napovedi izdati svojo lokacijo. V IBM so na tej podlagi za McDonald’s pripravili reklamno kampanjo, s katero so merili na mlajše moške in ženske, stare od 18 do 49 let, ki čez dan pogosto malicajo v restavracijah. V določenem trenutku in na določenem kraju so jim na telefonih prikazovali reklame. Kar 79 odstotkov ciljanih, so ugotovili, naj bi bilo nato tudi zares obiskalo restavracijo McDonald’s. Možnosti rabe teh podatkov so neskončne. Drugo podjetje se recimo na spletni strani hvali, da je iz lokacijskih podatkov o gibanju na nekem območju izločilo gibanje šolarjev in potem ugotovilo, katero od lokalnih trgovin ti najpogosteje obiskujejo v času malice, da je lahko trgovec temu primerno prilagodil svoje poteze.

A napredek v oglaševanju seveda ni največja težava. Zoran Savin, direktor Urada za interaktivno oglaševanje (IAB), mednarodne organizacije, ki zastopa interese digitalnih oglaševalcev, priznava, da lahko danes trgovci kampanje osredotočajo na skupine ljudi na podlagi značilnosti, ki sicer veljajo za izredno občutljive osebne podatke. Poleg spolne usmerjenosti je to lahko denimo tudi zdravstveni status. »Vse to je mogoče, sistem deluje prek zakupa ključnih besed ali prikazovanja reklam uporabnikom, ki so obiskali nekatere spletne strani. Oglaševalci lahko tako pridejo do kakršnihkoli ciljnih skupin, na katere merijo,« pravi in hkrati dodaja, da dokler se podatki izkoriščajo predvsem za oglaševanje, »so te akcije še precej nedolžne«. Kljub pravnim oviram je trgovanje z lokacijskimi podatki ali podatkovnim tokom živo in ni izključeno, da dostopa do teh podatkov nimajo tudi drugi akterji. Od snovalcev političnih kampanj do, recimo, Savdske Arabije, Kitajske …

To pa je pravzaprav glavna skrb. Aljoša Bagola, partner v agenciji Pristop Creative in njen izvršni kreativni direktor, recimo pravi, da pojav algoritmov in umetne inteligence ni sporen zaradi izjemnega vpliva, ki ga ima na potrošniško odločanje, ampak zaradi izjemnega vpliva, ki ga ima na vse drugo odločanje. »Sodobne tehnologije vplivajo na ljudi na čustveni ravni. Internet je zanimiv, ker je vznemirljiv. To pa pomeni, da je s tem ugrabljeno naše nezavedno odločanje – racionalne odločitve postajajo vse manj pomembne. To se pozna tudi na širšem, političnem področju, na primeru brexita in Trumpove izvolitve, na valu neresničnih podatkov. Tem sodobnim fenomenom ni videti konca,« pravi. »Sam zagovarjam stališče, da mora biti potrošnik seznanjen s tem, da je komercialno nagovorjen. Isto bi moralo veljati na vseh drugih področjih, tudi pri političnem odločanju.«

Prejšnji mesec se je šest evropskih potrošniških organizacij, med njimi slovenska zveza potrošnikov, odločilo za pritožbo lokalnim informacijskim pooblaščencem zoper Google, ki naj bi bil sledenje uporabljal v nasprotju z novo evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Uporabniki Googlovih storitev, predvsem njegovega telefonskega operacijskega sistema Android, se ne morejo izogniti temu, da bi Google sledil vsakemu njihovemu koraku. Uporabnik sicer lahko izklopi gumb za sledenje, a v resnici s tem ničesar ne spremeni. Dejanski izklop je zakopan globoko v nastavitvah.

Osebni podatki so abstraktna kategorija. Abstraktna kategorija so, vse dokler na zemljevidu ne vidiš 1,3 milijona pik, lokacijskih podatkov, krajev, kjer si bil v zadnjih petih letih.

Če gumb ni vklopljen, pa telefon ne deluje, kot bi uporabnik pričakoval. Takrat recimo posnetih fotografij ni mogoče označiti z lokacijsko informacijo, čeprav bi tehnično to moralo biti mogoče. Operacijski sistem poleg tega vklop takšnih storitev tudi neprestano zahteva, podrobnejših pojasnil, zakaj Google podatke uporablja, pa ne navaja. »Spletni velikan se sklicuje zgolj na neki splošni zakoniti namen,« pravi Gro Mette Moen, vodja oddelka za digitalne storitve pri norveški potrošniški organizaciji.

Da to ni zgolj naključje, priča elektronsko dopisovanje med vodilnimi v Facebooku, do katerega so se decembra dokopali v angleškem parlamentu. Ker vodja Facebooka Mark Zuckerberg na vprašanja o Facebookovem varovanju osebnih podatkov ni želel odgovarjati, so se v parlamentu odločili za objavo. Elektronska sporočila med drugim razkrivajo, kako so se vodilni v Facebooku želeli dokopati do seznamov klicev, osebnega telefonskega imenika in kratkih sporočil uporabnikov tako, da ti tega ne bi bili sposobni zaznati. Ena izmed rešitev, o katerih so govorili, je recimo bila, da uporabnika za to dovoljenje ne bi posebej prosili, ampak bi spremembo preprosto vgradili v nadgradnjo aplikacije. Sicer naj bi obstajalo tveganje, da bi na to »postali pozorni novinarji, ki bi začeli kopati po zadevi in pisati zgodbe z naslovi kot Facebook uporablja novo različico sistema Android za še drznejše brskanje po vaši zasebnosti …«, kakor je zapisal Michael LeBeau, eden od Facebookovih direktorjev.

»Dejstvo je, da smo zmanipulirani. Menimo, da če želijo ljudje dati osebne podatke, naj jih dajo. A naj jih dajo z jasnimi nameni in na jasen način,« pravi Moenova in nadaljuje: »Mislimo pa, da zdaj ljudje ne vedo, v kaj so privolili, kakor smo videli pri aferi s Cambridge Analytico, kjer so podatke s Facebooka uporabili za druge namene.« Čeprav informacijski velikani zbiranje osebnih podatkov upravičujejo s kakovostnejšimi storitvami za uporabnike, so v norveški potrošniški organizaciji prepričani, da so negativni učinki veliko večji od pozitivnih. »Poteze, za katere se danes podjetja odločijo na podlagi teh ogromnih zbirk osebnih podatkov, vodijo ljudi k odločitvam, ki so po našem prepričanju v nasprotju z njihovo voljo. To pa zato, ker podjetja osebne podatke izkoriščajo, da jih nagovorijo v trenutku šibkosti. Osebni podatki, ki jih ljudje prostovoljno razkrijejo, se uporabijo proti njim, za iskanje njihovih šibkih točk. Tudi uporaba ciljnega oglaševanja je po našem mnenju šla prek vseh meja,« pravi Moenova.

Podobno trdijo v Zvezi potrošnikov Slovenije. »Učinek ciljanega oglaševanja načeloma ni koristen za potrošnike in tako oglaševanje je lahko nezakonito, če potrošniki niso seznanjeni, da bodo njihove osebne podatke uporabljali za ta namen, in če v to ne privolijo. Posledice za potrošnike lahko nastanejo tudi drugje, na primer, če bi do teh podatkov prišle zavarovalnice, bi lahko na podlagi obdelave teh podatkov individualno prilagajale premije in ponudbo potrošnikom,« pravi Matjaž Jakin iz pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije. No, pravzaprav ga že imajo. Tudi v Sloveniji. Pred tremi leti je Zavarovalnica Triglav zavarovancem ponudila storitev Drajv. Drajv je namenski program, s katerim vozniki snemajo vožnjo in zbirajo točke; več ko jih imajo, večji popust pri avtomobilskem zavarovanju si zagotovijo. »Za delovanje aplikacije Drajv, s katero uporabnike za varno vožnjo nagrajujemo z do 25-odstotnim popustom pri avtomobilskem zavarovanju, zbiramo tudi podatke o lokaciji, ki sporočajo, po kateri cesti se je uporabnik vozil, kakšna je omejitev hitrosti na tej cesti ter kakšna je njena oblika (zaradi beleženja sil). Aplikacija na podlagi teh podatkov izračuna rezultat vožnje, ki je podlaga za podelitev popusta,« pojasnjujejo v zavarovalnici, kjer podatke hranijo še pet let po prenehanju rabe storitve Drajv.

Ta storitev je le ena v nizu podobnih, ki izkoriščajo utvaro posameznika, da so koristi od razkrivanja osebnih podatkov večje od škode. Nova storitev lahko v zavarovalništvo dejansko prinese velike spremembe. Aktuarji, ki za zdaj tveganja in višino zavarovalnih premij določajo na podlagi starosti, izobrazbe ali kraja bivanja, bodo lahko kmalu računali na podlagi množice izredno natančnih podatkov. V tujini, kjer so to storitev uvedli že pred časom, opozarjajo, da bo manjši del zavarovancev, ki se bodo prvi odpovedali zasebnosti, res nagrajen s popusti. A čez čas bodo razlike postale tako neznosno velike, da bodo tudi drugi prisiljeni sprejeti nova pravila. Zavarovalnice bodo tako znižale tveganja, a na račun tega, da se bodo zavarovanci odpovedali zasebnosti. In to ne samo pri avtomobilskem zavarovanju. V pogojih uporabe aplikacije Drajv piše, da lahko podjetje uporablja lokacijske in druge osebne podatke – tudi račun na Facebooku, če se je uporabnik v storitev prijavil z njim – za trženje, oblikovanje storitev in produktov vseh družb skupine Zavarovalnice Triglav, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in/ ali finančnimi storitvami. Torej tudi na zdravstvenem področju.

Osebni podatki, ki jih ljudje prostovoljno razkrijejo, se uporabijo proti njim, za iskanje njihovih šibkih točk.

Aleks Jakulin, nekdanji profesor na Univerzi Columbia, je bil v New Yorku vključen v skupnost računalničarjev, ki so na začetku internetne revolucije prostovoljno gradili novo tehnologijo v upanju, da bo digitalizacija prinesla izmenjavo informacij in rast znanja. Sam je recimo pomagal sooblikovati standarda JPG in PNG, s katerima danes shranjujemo slike. Posledice komercializacije in centralizacije, ki sta to prostovoljno delo izkoristili, naj bi bile katastrofalne, pravi Jakulin. Recimo: od leta 2000 do 2015 naj bi se bilo število redno zaposlenih glasbenikov zmanjšalo za 42 odstotkov, novi posredniki medijskih vsebin, kot je Googlov YouTube, pa so začeli izkazovati rekordne dobičke. Podoben učinek, kot ga ima Google v medijih, predvsem zaradi globalnega oglaševalskega monopola, ima Facebook v družbenih odnosih in politiki. Cena tega, da sta Google in Facebook postala največja prav s trženjem naših osebnih podatkov, je visoka.

Seveda ni nič zastonj, dodaja Lenart J. Kučić, novinar raziskovalnega spletnega portala Pod črto. Da je kaj zastonj, je iluzija, ki si jo ustvarimo v navideznem svetu, kjer si res velike količine podatkov in računalniške moči ne znamo predstavljati. Ravno tako se preveč zanašamo na izkušnje iz vsakdanjega življenja. Če v navideznem svetu kaj izbrišemo ali izklopimo, ni rečeno, da se to res zgodi, razlaga. Po svoje je res, da informacijskih velikanov vsak od nas individualno ne zanima, »lahko pa nas takoj najdejo, če nas hočejo izluščiti iz podatkovne zbirke,« poudarja. Največje tveganje tega novega sveta, proti kateremu gremo, pa je, da nas bodo algoritmi kmalu poznali bolje, kot se poznamo sami, da bodo lahko na nas vplivali, pa še vedeli ne bomo, s tem pa bomo izgubili vso svobodo odločanja. Preveč sofisticirani algoritmi, z drugimi besedami umetna inteligenca, so tveganje prihodnosti. »Google je knjige preslikal z enim samim namenom. Da je dobil zbirko pisane besede, na kateri lahko trenira svoje algoritme. Z Gmailom pa je dobil zbirko naravne in neformalne pisne komunikacije,« dodaja Kučić.

Marsikdo je v zadnjem času živel v prepričanju, da je zasebnost pač izgubljena, a kot pravi Jakulin, se lahko pred še večjo digitalno centralizacijo ali celo distopijo ubranimo le s temeljitejšim varovanjem osebnih podatkov in avtorskih pravic, saj je to univerzalna človekova pravica. Ta poziv se sliši precej izpeto. Je pa vendarle v samem jedru bitk, ki so izbruhnile na digitalnem področju. Ker če dobro pomislite, imajo tudi lažne novice in sovražni govor neki skupni imenovalec. To so kliki. Medtem ko se vi, uporabniki, na spletu med seboj virtualno pobijate, Facebook, Twitter in Google služijo z osebnimi podatki, ki jih od vas dobijo med temi boji.