Somrak demokracije

Vse poteze premiera Janeza Janše kažejo na to, da se mu neznansko mudi spreminjati v državi vse po dolgem in počez, še posebej pa medijsko krajino. V najkrajšem času hoče zagotoviti, da bo imel vse, popolnoma vse, pod kontrolo. Na živce mu gre marsikaj, saj vse ne gre po njegovih željah. Protesti vsak petek imajo velik odmev v Evropi. Tudi njegovo mednarodno pajdašenje z nekdanjimi vzhodnimi sovjetskimi sateliti mu ne gre od rok, v Bruslju pa sploh ne. Težave ima tudi z zahtevami pomembnejših držav EU, da finančne pomoči ne morejo dobiti članice, ki ne zagotavljajo evropskega pravnega reda. Vse to in še marsikaj vpliva na to, da se predsednik vlade s stranko SDS najbolj boji predčasnih volitev.

Stranke v opoziciji se ves čas zavzemajo za čim prejšnje predčasne volitve in vseskozi se vse vrti okoli te edine skupne točke. Pa vendar se je prav zaradi težav SDS doma in v tujini položaj popolnoma spremenil. Zavzeti bi se morali za redne volitve čez dve leti in omogočiti ne samo glasovanje o nezaupnici, ampak postaviti tudi kandidata za novega predsednika vlade. In to iz povsem enostavnih razlogov.

DeSUS ima čedalje večje težave s svojim članstvom. Lomastenje predsednika vlade z ideološkimi, finančnimi in drugimi ekscesi povzroča čedalje večje negodovanje in odpore. Ožje vodstvo stranke s poslanci vred pa se oprijema možnosti, da bi se le dogovorili za izpeljavo njihovih programov. Zmota, SDS zanimajo povsem drugi problemi, ne pa programi že tako in tako ostarele stranke.

Kar se pa SMC tiče: že nekaj let je jasno, da so se popolnoma izgubili in za revitalizacijo stranke nimajo nobenih pogojev. Po svojem brizantnem nastanku so imeli nekaj časa, da bi demokratizirali sistem odločanja, pa tega niso hoteli ali znali. Čas jih je povozil že, ko so vodili vlado, sedaj pa razen poslanskih plač lahko dobijo le še kakšen drobiž od predsednika vlade, ki so ga postavili za oblastnika.

Opozicija se sicer boji janševizacije družbenega sistema, pa se kljub temu ne morejo otresti svojih starih navad, ko so nastopali kot petelinčki na domačem gnojišču in s tem odprli pot za uvajanje totalitarističnega sistema. Mogoče bi se lahko vrnili za pogajalsko mizo in vzpostavili novo vlado s podobnimi razporeditvami resorjev in drugih položajev, kot so bile pred (samo)zrušitvijo. Pozabiti bi morali za naslednji dve leti na politično soliranje, izsiljevanja, kar je bilo značilno za manjšinsko vlado. To bi morala upoštevati tudi Levica.

Poslanci, ki sedaj omogočajo lomastenje po državi, bi s tem dobili dvoletno možnost, da se postavijo na lastne noge in spet omogočijo razvoj demokratičnih procesov.

Naj prevlada pamet namesto egoizma!