Revirni gozdar: 5348 evrov dodatka zaradi epidemije

Institucija, v kateri so novembra, če ne štejemo zdravstva, socialnega varstva in policije, izplačali največ dodatkov zaradi epidemije, je Zavod za gozdove Slovenije. V njem so zaposleni predvsem gozdni delavci, revirni gozdarji, ki večino nalog izvajajo na terenu. Dejansko delajo na svežem zraku, zaradi česar je še toliko presenetljiveje, da so v zavodu 12. novembra 794 zaposlenim v povprečju izplačali 1501 evro dodatka za delo v tveganih razmerah v času epidemije. Gre za povprečje, nekateri zaposleni so dobili veliko višja izplačila. Rekorder, vodja brežiške enote zavoda, je denimo dobil 5348,42 evra dodatka zaradi epidemije, vodja sektorja Centralna enota na sedežu zavoda je prejel 4363,91 evra dodatka, vodja območne enote Maribor pa 3959,70 evra. Skupen znesek izplačila zaposlenim je znašal več kot milijon evrov.

V neformalnem pogovoru so nam nekateri zaposleni seveda pojasnili, da se zavedajo, da njihovega dela ni mogoče primerjati z delom zdravnikov ali medicinskih sester. Neuradno smo tudi izvedeli, da so se na zavodu o izplačilu nagrad pogajali z ministrstvom za kmetijstvo in da je bilo izplačilo mogoče šele, ko je septembra zdaj že nekdanja ministrica Aleksandra Pivec zamenjala direktorja. Uradno pa so razlogi za izplačilo dodatka drugačni. Na zavodu so pojasnili, da so oktobra dodatek izplačali za prvi val epidemije, in sicer za tri mesece, za marec, april in maj, pri čemer so več kot 91 odstotkov izplačil namenili terenskim delavcem v krajevnih enotah. Pravna podlaga naj bi bilo mnenje ministrstva za javno upravo iz 17. julija, da so do posebnega dodatka za epidemijo upravičeni tisti javni uslužbenci, ki so delo opravljali v nevarnih delovnih razmerah. »Nevarni pogoji dela se po razlagi MJU nanašajo na izpostavljenost možni okužbi z nalezljivo boleznijo (ogroženost zdravja ali življenja), zaradi katere je bila razglašena epidemija … Določitev del in nalog, ki se zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni opravljajo v nevarnih pogojih dela, je po mnenju MJU v domeni delodajalca,« so odgovorili.

In kaj konkretno nevarnega so revirni gozdarji počeli med prvim valom epidemije? Na Zavodu za gozdove Slovenije naštevajo: odkrivanje žarišč podlubnikov, izdajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje in spremljava sečnje v času epidemije. Spomladanska obnova gozda s sajenjem sadik gozdnega drevja in zaščito pred divjadjo, ki naj bi bila največja v zadnjih desetih letih, je bila v celoti izpeljana »ob strogem upoštevanju preventivnih zdravstvenih ukrepov«. In še: delo, pri katerem so zaposleni tvegali okužbo z virusom, naj bi bilo vključevalo trasiranje gozdnih vlak in izdelavo elaboratov za gradnjo v povezavi s sanitarno sečnjo, izdajo odločb za gojitvena in varstvena dela, katerih nerealizacija bi povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo. Poleg tega so se odzivali še na nujne zadeve, na primer zaradi javne varnosti. Za primer navajajo padlo drevo prek javne ceste ali konflikte med velikimi zvermi in človekom.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA:

• Koronski dodatki