Slovenija odločno podpira dodatne ukrepe proti Rusiji

Slovenija podpira predlog Evropske komisije o dodatnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino

Slovenija podpira predlog Evropske komisije o dodatnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, je ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je poudaril, da sankcije niso napaka.

"Slovenija podpira sankcije, podpira trenutni predlog," je v izjavi za STA povedal Štucin. Obenem je poudaril, da morajo biti sankcije takšne, da ne škodijo škodijo nam, da ne škodijo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu.

"Vendar pa Slovenija seveda odločno podpira nadaljnje ukrepe proti Ruski federaciji," je dejal državni sekretar na MZZ.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell je medtem ob prihodu na današnje zasedanje poudaril, da je namen predloga, ki ga je pripravil skupaj s komisijo, zagotoviti, da so sankcije učinkovite. V EU namreč potekajo velike razprave o tem, kako učinkovite so, in da imajo večje posledice za nas kot za Rusijo.

"Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali," je dejal. Ob tem je vse tiste, ki so kritični do sankcij, pozval, naj svoje argumente podkrepijo s podatki.

Pri tem je omenil ceno nafte, ki se je po trditvah nekaterih zaradi evropskega embarga na rusko nafto zvišala. Vendar pa to glede na podatke ne drži, je povedal Borrell.

"Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali."

Josep Borrell,
visoki zunanjepolitični predstavnik EU

Da so sankcije proti Rusiji napaka, je konec preteklega tedna dejal madžarski premier Viktor Orban, ki ga Borrell v izjavi sicer ni omenil. Orban je prepričan, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je medtem danes izrazil prepričanje, da bodo zunanji ministri dosegli politično soglasje o dodatnih sredstvih za vojaško pomoč Ukrajini. Doslej je bilo v ta namen zagotovljenih že dve milijardi evrov sredstev iz proračuna EU.

Dodatna sredstva po Štucinovih besedah podpira tudi Slovenija. O konkretnih vprašanjih glede vojaške pomoči pa bo z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Kijevu konec meseca razpravljala zunanja ministrica Tanja Fajon, je povedal državni sekretar.

Izpostavil je še, da morajo tisti, ki so krivi za zločine v Ukrajini, zanje tudi odgovarjati.

Slovenija bo druge ministre obvestila še o pismu skupine Central5, v katerem so zunanji ministri Slovenije, Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije pozvali k podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini.