Sumljivi posli

Evropska komisija že leta meri digitalno razvitost držav članic EU. V zadnjem poročilu je Slovenija na večini področij v povprečju. Boljša je pri človeškem kapitalu, kjer je na 13. mestu v sedemindvajseterici, to pomeni, da ima nadpovprečno »število diplomantov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike«, pa tudi število zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, presega povprečje EU. Na vsaj dveh področjih pa smo slabši. Eno je dostopnost hitrega interneta. Predvsem na podeželju, so zapisali avtorji poročila, je ta dostopnost – očitno zaradi razgibanosti površja naše države – podpovprečna. Zaradi tega živi v Sloveniji nadpovprečno veliko ljudi, ki še nikoli niso uporabljali interneta – to so predvsem starejši. Slaba in podpovprečna je Slovenija tudi pri razvoju digitalnih javnih storitev.

»Slovenija dosega srednje nizko raven prodora s povprečno ravnijo digitalizacije v javnih storitvah,« je komisija zapisala v poročilu, nimamo zelo veliko uporabnikov digitalnih javnih storitev, očitno zato, ker je sistem zmeden. Avtorji pišejo, da so pri nas potrebna prizadevanja za pospešitev uvajanja do uporabnika prijaznih rešitev, kot je elektronski identifikator ali elektronski podpis, ki bodo spodbudile sprejetje digitalnih javnih storitev, prav tako bi morali povečati »interoperabilnost« med javnimi sistemi, saj so sistemi, kot so eDavki, zemljiški kataster, register podjetij, zaprti in delujejo vsak po svoje z drugačnimi dostopnimi kodami, kot splošna platforma digitalnih javnih storitev eVEM. Skratka, pri digitalizaciji je treba več truda vložiti v zagotovitev interneta na odročnih območjih in v razvoj e-uprave.

In kaj je storila pod vlado Janeza Janše ustanovljena Služba vlade za digitalno preobrazbo Slovenije, ki jo je vodil Mark Boris Andrijanič? Več kot 33 milijonov evrov je Andrijanič, eden od ključnih obrazov stranke NSi, ki naj bi v tej sicer konservativni stranki dajal pridih naprednosti, namenil digitalnim bonom, enemu od ključnih PR predvolilnih projektov NSi. Glede na analize EU bi morda še bilo smiselno digitalne bone potrošiti za opismenjevanje starejših, a Andrijaniču niti na tem področju ni uspelo. Čeprav je upravičencev do bonov, starejših od 55 let, v Sloveniji kar 750.000, je bivša vlada zanje rezervirala le 5000 bonov.

Fiasko z digitalnimi boni pa se tukaj še ne konča. Niti 5000 starejših teh bonov ne bo moglo potrošiti, ker niso pripravljeni izobraževalni programi, ki so za starejše pogoj. Tako so v prvem mesecu digitalne bone v višini 150 evrov lahko za nakup računalniške opreme izkoristili učenci zadnje triade, dijaki in študenti, mladi so jih izkoristili večinoma za nakup zabavne elektronike. V računalniških trgovinah po Sloveniji so najprej pošle brezžične slušalke znamke Apple. A tudi to še ni vse. Tik pred odhodom je namreč želel nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič zagnati še posebno kampanjo za promocijo teh digitalnih bonov, s katero bi pokazal na svoj velik uspeh. Ki pa je sedaj zaustavljena zaradi postopka pred protikorupcijsko komisijo.

Kaj se je zgodilo? Minister Andrijanič je 30. maja, dan prej, preden je prisegla nova vlada Roberta Goloba, podpisal dve pogodbi za promocijo digitalnih bonov. Eno, v višini 35.977 evrov, s podjetjem TSmedia, d. o. o., to je s podjetjem, ki izdaja spletni portal Siol.net. To naj bi izdelalo reklamna sporočila – pa čeprav gre za medij, ki se z izdelovanjem promocijskih vsebin ne ukvarja. Malo pred tem pa je podpisal še eno pogodbo s podjetjem iProm, d. o. o., ki bi spletno oglaševanje digitalnih bonov izvedlo po ceni 47.580 evrov. Čez dober teden je nato nova ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh izvajanje pogodb zaustavila, ker je primer že takoj konec maja začela obravnavati komisija za preprečevanje korupcije.

Siol bi po pogodbi moral izdelati osem animiranih in igranih izobraževalnih videovsebin, dejansko pa so za 35.977 evrov opravili plačani intervju z ministrom Andrijaničem, v katerem ta promovira sebe in stranko NSi.

Iz protikorupcijske komisije so nam odgovorili, da v primeru omenjene reklamne akcije vodijo »predhodni preizkus v zvezi s poslovnim sodelovanjem med Službo vlade za digitalno preobrazbo in družbo TSmedia. V tem okviru na podlagi pridobljene dokumentacije in pojasnil preverjamo, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti Komisije – torej sum kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).« Več v komisiji ne razkrivajo, a kot nam je uspelo izvedeti, je Andrijanič želel s pomočjo Siola bolj kot bone ali digitalno pismenost promovirati sebe in stranko NSi. V pogodbi s TSmedijo je namreč zapisano, da je ta dolžna izdelati osem animiranih in igranih izobraževalnih videovsebin, dejansko pa so v Siolu naredili intervju z ministrom Andrijaničem, v katerem ta promovira sebe in stranko NSi.

Namesto animiranih in izobraževalnih vsebin v videoposnetku tako vidimo ministra, ki razlaga, kako je Slovenija na področju digitalizacije v zadnjem letu na lestvicah napredovala za tri mesta, »a nas čaka še veliko dela«. Potem, da naj bi v koaliciji med epidemijo ugotovili, da si veliko družin ne more privoščiti računalniške opreme, »zato sedaj uvajamo digitalne bone v višini 150 evrov, ki jih bodo lahko upravičeni izkoristili«, na voljo pa bodo »že 15. junija«, zadovoljno razlaga Andrijanič, ki še pojasni, da je Slovenija majhna in agilna država, ki lahko hitro uvede digitalne spremembe, pa da je digitalizacija močno orodje, ki lahko »državljanom prihrani veliko sivih las«, in je tudi »priložnost, ki se jo izplača« izkoristiti. Omenjeni plačani intervju za 35.977 evrov Andrijanič zaključi opisno, češ da je »sistem koriščenja digitalnih bonov praktično identičen kot pri turističnih bonih«.

V ministrstvih, ki so pripadla NSi, je ta stranka z javnim denarjem plačevala svetovalna podjetja, ki so stranki pomagala krepiti prepoznavnost.

Po naših informacijah je sicer najcenejšo ponudbo za reklamiranje digitalnih bonov prek naročilnic sprva oddalo podjetje Iprom, in sicer za oba dela, za izdelavo vsebin in zakup medijskega prostora, a naj bi se nato minister Andrijanič, ki se na našo prošnjo za pogovor ni odzval, odločil za dražjo izvedbo in za sodelovanje s Siolom – medijem, ki je med volilno kampanjo odkrito favoriziral NSi. Opisani primer kaže, da ustanovitev urada za digitalizacijo ni bila namenjena razvoju digitalnih storitev v Sloveniji, ampak predvsem promociji NSi. Če bi v NSi z digitalizacijo mislili zares, bi denimo podprli strokovnjake na pristojnem ministrstvu za javno upravo, ki so se s področjem elektronskih javnih storitev desetletja ukvarjali profesionalno. Eden njihovih zadnjih projektov, usklajen tudi na ravni EU, je denimo bila uvedba e-identitete, ki je ena od podlag za razvoj mnogih digitalnih javnih storitev in ki jo omenja tudi komisija EU v zgoraj omenjenem poročilu. A Andrijanič, ki se s tem področjem nikoli ni ukvarjal, je imel drugačne prioritete.

In te so bile politične, namenjene njegovi osebni promociji in promociji stranke. Digitalni boni so primer ugrabitve proračuna. Primer ni osamljen. V ministrstvih, ki so pripadla NSi, je ta stranka z javnim denarjem plačevala svetovalna podjetja, ki so stranki pomagala krepiti prepoznavnost. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v mandatu ministra iz vrst NSi Janeza Ciglerja Kralja recimo podpisalo 13 svetovalnih pogodb, od tega dve z družbo Propiar, ki izvaja za naročnike odnose z javnostmi. Prvo v višini 17.568 evrov leta 2021 in drugo v višini 15.860 evrov letos, obe s področja »svetovanja o strateških odnosih z javnostmi«. A ministrstvo ima svojo službo za odnose z javnostmi. Za kaj je ministrstvo torej pod Ciglerjem Kraljem potrošilo skupaj 35.441 evrov?

Z ministrstva za delo so nam odgovorili, da je agencija Propiar letos za njih – pod ministrom Ciglerjem Kraljem – delala 104 ure, plačani so bili torej 150 evrov na uro. V tem času so dejansko opravljali delo, za katero so bili plačani bivši minister Cigler in njegovi najožji sodelavci. Kot izhaja iz poročila ministrstva, so v Propiar pripravili iztočnice za ministrovo izjavo ob predaji poslov. Pripravili so sporočilo za javnost o uresničitvi koalicijskih zavez na ministrstvu za delo, pisali so zahteve za popravek za članke v Večeru, portalu Necenzurirano, pripravili so celo ministrova voščila ob dnevu žena in mednarodnem dnevu družin, predlagali so osnutke »tvitov in odzivov na aktualne tematike na družbenih omrežjih«, v Propiaru so »pripravili celo izhodišča za tiskovne in novinarske konference«, ki jih je organiziral Cigler Kralj.

Po umiku Ljudmile Novak z vrha NSi je nova vodilna ekipa NSi začela voditi na precej pragmatičen in podjetniški način, deloma tudi po vzoru SDS.

Lahko bi pomislili, da je bilo iz kakršnihkoli razlogov takšno izjemno svetovanje na ministrstvu za delo neobhodno potrebno. Toda tudi ministrstvo za infrastrukturo, ki ga je vodil Jernej Vrtovec, še en izstopajoč član NSi, je leta 2021 sklenilo pogodbo s Propiarom. Plačali so jim 23.782 evrov za »pripravo strategije komuniciranja v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o pravilih cestnega prometa«. Seveda je skrajno nenavadno, da ministrstvo najame svetovalno podjetje z namenom promocije zakonskega osnutka. Ustaljen postopek je drugačen: ministrstvo zakon predlaga, vlada zakon potrdi, parlament pa ga sprejme. Doslej se še ni zgodilo, da bi neko ministrstvo pri tem sosledju najelo promotorje. Za ozaveščanje glede pravil cestnega prometa pa imamo v Sloveniji neodvisno Agencijo za varnost prometa (AVP), ki je v tem letu izvedla 22 akcij, deloma tudi o novih pravilih v cestnem prometu, recimo glede električnih skirojev, ki bodo trajale skupaj 31 tednov.

Da so prej navedeni razlogi, zaradi katerih so ministri NSi najemali svetovalno podjetje Propiar, bolj za lase povlečeni, pa postane jasno pri pregledu svetovalnih pogodb, ki jih je v času svojega mandata podpisal naslednji vodilni funkcionar stranke NSi, to je predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Tudi on je namreč najel svetovalno podjetje Propiar. Dars je agenciji Propiar leta 2021 in 2022 nakazal 35.441 tisoč evrov. Za kaj? Iz Darsa so nam odgovorili, da Propiar za njih opravlja delo službe za odnose z javnostjo: pisali so jim besedila ob uvedbi avtocestne policije, pa sporočila ob razpisu za elektronske vinjete, sporočila ob 50. obletnici prve slovenske avtoceste – tedaj naj bi napisali nagovor predsednika in besedila za katalog in podobno. V Darsu so glede na opravljeno delo torej svetovalno podjetje Propiar res zelo zelo preplačali. Zakaj? Zakaj bi neki predsednik uprave tako zlahka dajal denar neki zasebni družbi? Je to kaj povezano s tem, da je Propiar opravljal tudi storitve za njihovo politično stranko?

Agencija Propiar je namreč v letošnjem volilnem letu delala za stranko NSi, in sicer prav pri pripravah na državnozborske volitve. Med 12. februarjem in 19. marcem so namreč za njihove kandidate za poslance državnega zbora organizirali treninge javnega in medijskega nastopanja. Tečaji oziroma vadbe so potekale v nekdanjem Golf Hotelu na Bledu – ta se danes imenuje Rikl Balance Hotel, potem v portoroškem Mind Hotelu in nato še v Rimskih Toplicah. Bodočim politikom NSi so pri tem poleg izobraževanja krili tudi prenočitev v dvoposteljnih sobah. Od stranke NSi in njenega predsednika Mateja Tonina smo poskušali izvedeti, koliko so v stranki Propiaru za te storitve plačali, a nam v NSi teh informacij niso želeli izdati.

V NSi so PR svetovalno podjetje Propiar hudo preplačali. Zakaj? Očitno zato, ker je Propiar na drugi strani opravljal tudi storitve neposredno za stranko.

Matej Tonin, ki sicer v teh dneh ogromno tvita, je domnevno na dopustu, so nam sporočili iz stranke, ko smo jih prosili za pojasnilo. Ob tem so še dejali, da je organizator tečajev za poslance dejansko bil njihov Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, od tam pa nam je direktor inštituta Jakob Bec odgovoril, da gre pri ceni za poslovno skrivnost. Gotovo gre za poslovno skrivnost. Brez dvoma v NSi za predvolilne storitve Propiara niso plačevali 150 evrov na uro, kolikor so strankini ministri iz državnega proračuna plačevali temu podjetju za delo, ki bi ga dejansko morali opraviti njihovi funkcionarji. Po vseh uslugah, ki jih je stranka naredila za omenjeno podjetje, je bila cena verjetno simbolična.

Po umiku Ljudmile Novak z vrha stranke je nova vodilna ekipa NSi, to so Matej Tonin, Jernej Vrtovec, Janez Cigler Kralj in Valentin Hajdinjak, stranko začela voditi na precej pragmatičen in podjetniški način, deloma po vzoru SDS. Načel in visokih etičnih standardov v NSi ne jemljejo dobesedno. Četudi je NSi v preteklosti pogosto nastopala s sloganom »Umaknimo politiko iz gospodarstva«, je kmalu po nastopu Janševe vlade na čelo Darsa imenovala svojega podpredsednika stranke Valentina Hajdinjaka.

Razmeroma brezsramno so ministrstva Nove Slovenije v zadnjih dveh letih z javnimi sredstvi financirala njihova strankarska glasila, kot je spletni portal Domovina.je ali zavod Iskreni.net, očitno v želji, da zgradijo podobno propagandno mrežo, kot jo ima SDS. Še vedno neverjetno je tudi ravnanje bivšega ministra Jožeta Podgorška pred volitvami, ki enostavno ni poravnal hotelskega računa za 800 evrov – račun je sprva plačalo podjetje, ki je potrebovalo Podgorškovo pomoč pri sporu z državo.

Predsednik NSi Matej Tonin se od takšnih praks nikoli ni distanciral. 

POVEZANI ČLANKI:

• Podjetja za lepši vtis ministrov
• Kaj počnejo PR-podjetja na ministrstvih?
• Je Vizjak s svetovalnimi pogodbami financiral Nova24TV?