»Digitalni boni so šolski primer diskriminacije starejših«

V Srebrni niti in Mestni zvezi upokojencev Ljubljana opozarjajo na "norčevanje iz starejših"

V Srebrni niti (Združenju za dostojno starost) in Mestni zvezi upokojencev Ljubljana menijo, da so digitalni boni "šolski primer diskriminacije starejših". Nerazumljivo se jim zdi, da bo lahko do tečaja, ki bo omogočal koriščenje digitalnega bona, upravičenih le 5000 starejših.

"Naravnost grozljiv" se jim zdi tudi način, na katerega so 18. avgusta zbirali prijave za omenjeni tečaj v Ljubljani, ko so morali po poročanju nekaterih medijev starejši na prijavo po več ur čakati na soncu. "Strinjamo se, da je napredek v družbi potreben. Tudi na področju e-pismenosti, a ne na način, ki kaže dobesedno na norčevanje iz starejših," so zapisali.

Prepričani so, da bi morala država namesto omenjenih bonov financirati izobraževalne ustanove, vsem zainteresiranim starejšim pa omogočiti, da se brezplačno udeležijo izobraževanj. Šele potem pa bi bilo smiselno s subvencijami zagotoviti nakup naprav.

"Strinjamo se, da je napredek v družbi potreben. Tudi na področju e-pismenosti, a ne na način, ki kaže dobesedno na norčevanje iz starejših."

Opozarjajo tudi na težave, ki jih imajo starejši zaradi vse večje e-komunikacije pri uveljavljanju zdravstvenih storitev. "Ali se uvajalci teh starejšim izjemno neprijaznih novitet zavedajo, da vsi starejši nimajo dovolj znanja, opreme, kaj šele denarja za mesečno plačilo interneta. Ali se zavedajo, kako bo z gesli in podgesli upravljala oseba z demenco, saj vemo, da že brez te diagnoze veliko pozabljamo in se izgubljamo v vseh pinih, geslih ..." so zapisali.

Zato vztrajajo, da morajo biti ambulante dosegljive tudi po telefonu. Zagotoviti bi bilo treba tudi redne obiske patronažne oz. socialne službe pri starejših za preverjanje dejanskih potreb in stanja na terenu, so še zapisali.

"Ali se uvajalci teh starejšim izjemno neprijaznih novitet zavedajo, da vsi starejši nimajo dovolj znanja, opreme, kaj šele denarja za mesečno plačilo interneta. Ali se zavedajo, kako bo z gesli in podgesli upravljala oseba z demenco, saj vemo, da že brez te diagnoze veliko pozabljamo in se izgubljamo v vseh pinih, geslih."

Da je starejšim vse bolj onemogočen dostop do nekaterih javnih storitev, ker mnogi nimajo potrebnih veščin in znanja za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, opozarjajo tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Kot primer navajajo, da nekatere spletne strani zdravstvenih zavodov sporočajo, da je dostop do osebnega zdravnika po novem možen le prek portala za paciente. Pri tem se je treba na portal registrirati "najprej z enim od digitalnih potrdil, nato pa še z dvofaktorsko avtentifikacijo". "Takšen način komuniciranja med osebnimi zdravniki in njihovimi pacienti, v kakršnega nas sedaj silijo 'digitalne aplikacije', je popolnoma nehuman in s človeškega vidika tudi nevzdržen," so zapisali.

Navajajo še, da v sindikatu takšno ureditev v zdravstvenem sistemu razumejo le tako, da želi država starejše odvračati od obiskov pri osebnem zdravniku. Zato so v pismu, ki so ga naslovili tudi na premierja Roberta Goloba, izrazili pričakovanje, da bodo odgovorni "v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti poskrbeli, da bo ob uvajanju digitalnih tehnologij za dostop do javnih storitev to narejeno usklajeno med vsemi deležniki".